Rdečo nit predstave so poiskali v delu, obredih, povezanih z delom in svetu, kjer se stikata delo in ples. Foto: A. Mulec
Rdečo nit predstave so poiskali v delu, obredih, povezanih z delom in svetu, kjer se stikata delo in ples. Foto: A. Mulec

Letna plesna predstava - že 71. po vrsti - se bo v Linhartovi dvorani odvila pod naslovom Radosti in trpkosti pot. Nastopajoči bodo obiskovalce popeljali od tradicionalnih, danes že neobstoječih oblik dela v kmečkem okolju, do dela in plesa, ki ga je prinesel čas industrializacije. Z razmislekom o razmerju dela in plesa snovalci koncerta odpirajo pomembno temo, ki je tako v preteklosti, kot še danes, zaznamovala kulturo plesa in dela, tako na Slovenskem kot širše.

Pot, ki bo prepletena tako z radostjo kot trpkostjo naporov, bo raziskovala delo na kmetih in gibanje v tovarnah, kjer so kovali železo ali zvijali cigarete. Obiskovalce bo peljala med pisarje, ki so s svojimi peresi in papirjem skrbeli, da je delo potekalo nemoteno. Del predstave bo namenjen tudi delu v prostem času, kjer so si posamezniki lahko kakšen priboljšek priskrbeli tudi z lovljenjem in prodajo žab.

Za nostalgike bo predstava postregla z nekaj koreografijami, ki so bile na repertoarju skupine že pred desetletji. Foto: A. Mulec
Za nostalgike bo predstava postregla z nekaj koreografijami, ki so bile na repertoarju skupine že pred desetletji. Foto: A. Mulec

Vrnili se bodo tudi v preteklost svojega delovanja in vključili nekaj koreografij, ki so bile na repertoarju AFS France Marolt že pred desetletji. Na drugi strani bodo mlajši koreografi njeno rdečo nit nadgradili s temami, ki doslej na odru še niso bile uprizorjene in se odmikajo od tradicionalnih zasnov ter pristopov v folklorni produkciji in iščejo odgovore na ključna vprašanja ustvarjanja konceptov plesne kulture na Slovenskem.

Predstava je nastala pod idejnim vodstvom Tomaža Simetingerja, poleg njega so jo oblikovali koreografi Mirko Ramovš, Mojca Kostanjevec, Tanja Drašler in Luka Kropivnik.

Akademsko folklorno skupino je leta 1948 ustanovil France Marolt, prvi slovenski etnomuzikolog. S zgolj tremi pari je postavil temelje razvoja največje slovenske folklorne skupine, ki danes redno nastopa tako doma kot v tujini. V 71 letih delovanja si je skupina prislužila številna priznanja in nagrade, med njimi častni znak svobode RS. Skupino, ki je del Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, trenutno sestavlja 100 članov, razdeljenih v tri plesne skupine, dva glasbena orkestra in dve pevski skupini. Umetniška vodja skupine je Jasna Žitnik.