To potrjuje univerzalnost besedila, ki ga ob svoji 70-letnici v središče razstave postavlja Slovenski gledališki inštitut.

Risba Ljuba Ravnikarja za projekcijo v uprizoritvi: Ferdo Delak (priredil po povesti Ivana Cankarja), Hlapec Jernej in njegova pravica, režiser Ferdo Delak, Delavski oder v Ljubljani, premiera 23. 5. 1932. Lavrirana risba, 30 cm v x 28 cm š. Foto: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej
Risba Ljuba Ravnikarja za projekcijo v uprizoritvi: Ferdo Delak (priredil po povesti Ivana Cankarja), Hlapec Jernej in njegova pravica, režiser Ferdo Delak, Delavski oder v Ljubljani, premiera 23. 5. 1932. Lavrirana risba, 30 cm v x 28 cm š. Foto: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej

Jubilej, ki se veže na ustanovitev predhodnika, Slovenskega gledališkega muzeja, proslavljajo z razstavo z naslovom 40 let sem delal: Iz naših zbirk: Hlapec Jernej – od Cankarja do Skrbinška in Delaka. Razstava se osredotoča na dramatizacijo povesti. Začenja se z dramatizacijo, ki je nastala pred natanko stoletjem: leta 1922 jo je napisal vsestranski gledališki ustvarjalec Milan Skrbinšek, drugo najpomembnejšo dramatizacijo povesti je leta 1932 napisal avantgardist Ferdo Delak. Ta je bila uprizorjena na številnih ljubiteljskih in poklicnih odrih ne le v Sloveniji, ampak tudi na območju nekdanje Jugoslavije in celo v Buenos Airesu.

Na razstavi, ki sta jo pripravila Tea Rogelj in Aldo Milohnić, so na ogled izbrana gradiva iz zbirk Slovenskega gledališkega inštituta – Gledališkega muzeja, med drugim tipkopisi in knjižne izdaje dramatizacij, scenske skice, skice za projekcije, lepaki, gledališki listi in fotografije uprizoritev, ki so pospremili številne postavitve Skrbinškovih in Delakovih priredb Hlapca Jerneja.

Razstavo odpirajo na dan, na katerega je bil pred 70 leti ustanovljen Slovenski gledališki muzej, zdaj imenovan Slovenski gledališki inštitut. Slavnostni govornik na današnjem odprtju bo nekdanji direktor muzeja Ivo Svetina, so sporočili z inštituta.

Slovenski gledališki muzej je bil ustanovljen 29. novembra 1952, ob 60. obletnici Deželnega gledališča, najzgodnejše oblike Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Muzej je kot del SNG-ja sprva deloval v prostorih uprave gledališča na Cankarjevi cesti 11. Prvi direktor muzeja Janko Traven se je lotil obsežnega zbiranja težko pregledne količine gradiva, ki so ga dotlej nesistematizirano hranili arhivi slovenskih gledališč in gledališčniki na svojih domovih. Foto: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej
Slovenski gledališki muzej je bil ustanovljen 29. novembra 1952, ob 60. obletnici Deželnega gledališča, najzgodnejše oblike Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Muzej je kot del SNG-ja sprva deloval v prostorih uprave gledališča na Cankarjevi cesti 11. Prvi direktor muzeja Janko Traven se je lotil obsežnega zbiranja težko pregledne količine gradiva, ki so ga dotlej nesistematizirano hranili arhivi slovenskih gledališč in gledališčniki na svojih domovih. Foto: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej

Slovenski gledališki inštitut v sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo napovedujejo tudi publikacijo 40 let sem delal: dramatizacije in priredbe Cankarjevega Hlapca Jerneja. V njej bosta ponatisnjeni prvi izdaji dveh ključnih dramatizacij – Skrbinškove in Delakove. Vsebovala bo tudi spremno študijo in seznam domačih in tujih dramatizacij, priredb in uprizoritev Hlapca Jerneja ter fotografije s predstav in drugo vizualno gradivo.