Zgodba ima tudi močan generacijski predznak. Postavi nam vprašanje, kakšen svet zapuščamo mladim, ki se vključujejo vanj, ne da bi ob tem zaradi vseh omenjenih problemov imeli upanje na dostojno prihodnost. Foto: Peter Giodani/MGL
Zgodba ima tudi močan generacijski predznak. Postavi nam vprašanje, kakšen svet zapuščamo mladim, ki se vključujejo vanj, ne da bi ob tem zaradi vseh omenjenih problemov imeli upanje na dostojno prihodnost. Foto: Peter Giodani/MGL
Vprašanje o tem, ali sta Noah in Celeste resnična, je ob uprizoritvi drame dobilo naslednji odgovor: neizpodbitno je, da bi lahko bila. Avtorica besedila ju je namreč vpela v prepoznaven svet, v katerem je posameznik ujet v babilon novih medijev, podvržen nenehnemu nadzoru, izpostavljen pandemiji novega koronavirusa in zapisan bližajoči se podnebni katastrofi. Foto: Peter Giodani/MGL
Vprašanje o tem, ali sta Noah in Celeste resnična, je ob uprizoritvi drame dobilo naslednji odgovor: neizpodbitno je, da bi lahko bila. Avtorica besedila ju je namreč vpela v prepoznaven svet, v katerem je posameznik ujet v babilon novih medijev, podvržen nenehnemu nadzoru, izpostavljen pandemiji novega koronavirusa in zapisan bližajoči se podnebni katastrofi. Foto: Peter Giodani/MGL

Mestno gledališče ljubljansko bo nocoj prvič v Sloveniji uprizorilo sveže dramsko besedilo Razpoka, delo britanske avtorice, ki so ji nadeli psevdonim Rrose Selavy. Psihološki triler preigrava prostor med resnico in fikcijo in po besedah ustvarjalcev govori o aktualnih postopkih poigravanja z resničnostjo. Predstavo je režiral Jan Krmelj.

Vprašanja za fragmentirano sfero digitalne dobe
Besedilo po oceni direktorice in umetniške vodje MGL-ja Barbare Hieng Samobor ne bi moglo biti bolj aktualno, saj gre za igro o prisluškovanju in sledenju, skritih in neskritih oblikah represije, o "pravih" in "nepravih" informacijah, zlorabi družbenih omrežij. Govori o svetovih, ki ji "moja generacija ne more in niti noče slediti", je povedala na današnji novinarski konferenci.

Za uvod v postopke poigravanja z resničnostjo je avtorica poskrbela že z zahtevo, da uprizoritev ne sme biti oglaševana pod njenim imenom in dejanskim naslovom, zato so ustvarjalci predstave avtorico poimenovali z že obstoječim psevdonimom – Rrose Sélavy je alter ego utemeljitelja konceptualne umetnosti Marcela Duchampa.

Protagonista zgodbe sta mlada okoljska aktivista Noah in Celeste, ki sta se spoznala leta 2011 na slepem zmenku, ki ga je na podlagi algoritma organiziral časopis, deset let pozneje pa so ju našli ustreljena v njunem stanovanju.

Drama na konceptualen način pristopa k vprašanju, kaj je resnično v svetu, v katerem je lahko resničnost kar koli od tistega, kar si lahko zamislimo. Kako vemo, da so zgodbe, ki si jih pripovedujemo, sploh resnične? Foto: Peter Giodani/MGL
Drama na konceptualen način pristopa k vprašanju, kaj je resnično v svetu, v katerem je lahko resničnost kar koli od tistega, kar si lahko zamislimo. Kako vemo, da so zgodbe, ki si jih pripovedujemo, sploh resnične? Foto: Peter Giodani/MGL

"Rrose Sélavy" stopi na oder
Režiser je predstavo označil za poseben projekt, saj se v njem z igranimi prizori prepletajo domnevni dokumentarni izsledki. Avtorica, ki prav tako nastopa v igri, je po njegovem mnenju napisala izjemno sodobno zgodbo, v kateri je skozi desetletno obdobje življenja para ujela vse paradokse in konflikte trenutnega časa, kot so razpršenost virov in lažne novice. Junaka, ki ju na internetu sicer ni mogoče najti, sta predstavnika mlade generacije, ki jo določajo novi mediji, nadzor, pandemija novega koronavirusa in strah pred podnebno katastrofo.

Na oder so besedilo v prevodu Vesne Hauschild postavili na dokumentarističen način. Ključna pri tem sta po režiserjevih besedah video, delo Doriana Šilca Petka, s katerim predstava simultano postaja dokumentarna, in prostor, ki ga je zasnoval Lin Japelj na način, da prikažejo fikcijo na odru. Gre za citat nekega drugega prostora, je ponazoril scenograf. Za kostume je poskrbela Brina Vidic.

Krstna uprizoritev drame je bila lani v Londonu, pod naslovom that is Not Who I Am, kot avtor pa je bil naveden Dave Davidson. Foto: Peter Giodani/MGL
Krstna uprizoritev drame je bila lani v Londonu, pod naslovom that is Not Who I Am, kot avtor pa je bil naveden Dave Davidson. Foto: Peter Giodani/MGL

V smislu usode je zgodba intimna in politična. Glavna junaka, ki ju bosta odigrala Diana Kolenc kot gostja in Jernej Gašperin, sta po besedah umetniške vodje prikazana na eni strani kot zanesena aktivista, na drugi strani pa ju igra razgali v njunih najbolj ranljivih plasteh. Predstava se poigrava z mediji in resničnostmi, je povedal igralec, igralka pa je dodala, da si besedilo ne zatiska oči pred tem, kar obstaja okoli nas.

Vlogo avtorice je na odru prevzela Ajda Smrekar, kot četrtega nastopajočega v vlogi vodje predstave pa so dodali igralca Borisa Kerča. Dramaturginja je bila Petra Pogorevc, avtorja glasbe sta Val Fürst in Pavel Panon Raščan. Premiera bo ob 20.00 na velikem odru.

Premiera psihološkega trilerja Razpoka, MGL