Opereto Netopir je na oder postavil režiser Stanislav Moša, dirigent je Simon Robinson.

Opereta Netopir je dosegla že na tisoče uprizoritev po vsem svetu. Foto: Tiberiu Marta / SNG Maribor
Opereta Netopir je dosegla že na tisoče uprizoritev po vsem svetu. Foto: Tiberiu Marta / SNG Maribor

Kompleksna zgodba spletk, prešuštva, visokoletečih ambicij in na videz brezskrbne zabave v razkošnih kostumih, ki pokaže na dvoličnost dunajskega meščanstva, razpetega med lahkoživim hedonizmom in lažno meščansko moralo, je stalnica tako rekoč vseh opernih odrov po svetu. Po lanskem muzikalu Titanik se z Netopirjem v SNG Maribor vrača češki dramski in glasbeni režiser Stanislava Moše, ki je od leta 1992 direktor Mestnega gledališča Brno.

Premiera Netopirja spada v okvir zaznamovanja stoletnice slovenskega poklicnega gledališča v Mariboru. Foto: Tiberiu Marta/SNG Maribor
Premiera Netopirja spada v okvir zaznamovanja stoletnice slovenskega poklicnega gledališča v Mariboru. Foto: Tiberiu Marta/SNG Maribor

Johann Strauss mlajši (1825–1899) je Netopirja napisal na pobudo francoskega "kralja operet" Jacquesa Offenbacha (1819–1880), ki je bil prepričan, da je Straussu lahkotnejši odrski žanr pisan na kožo. Njegova najuspešnejša in najbolj znana opereta je prav Netopir, ki je bila premierno izvedena 5. aprila 1874 v dunajskem gledališču.

Glasba, polna lahkotnosti in vedrine
"Če hočemo nadvse celovito dojeti fenomen Johanna Straussa mlajšega, se moramo vživeti v takratno dunajsko lahkotno, brezskrbno življenje in vitalnost, ki je Dunajčanom pomagala premagovati marsikatero težko preizkušnjo v zgodovini. Prav to lahkotnost in vedrino v polni meri odseva Straussova glasba, ki je morda prav v Netopirju doživela svojevrstno kulminacijo skladateljevega edinstvenega glasbenega sloga," razlaga muzikologinja Manica Špendal.

Kot nadaljuje, je glasba v tej opereti "genialni" povzetek vseh dotedanjih oblik, ki so izkazovale specifično dunajsko mentaliteto, z značilnimi bonvivanskimi elementi "pariškega esprija". "Temu je Strauss sledil od prvega do zadnjega takta partiture. Že iskrivo in zanosno napisana uvertura – brez sleherne sentimentalnosti – povede poslušalca v veselo razpoloženje in optimizem celotne operete," je zapisala.

Straussov Netopir je bil premierno izveden leta 1874 v dunajskem gledališču. Foto: Tiberiu Marta/SNG Maribor
Straussov Netopir je bil premierno izveden leta 1874 v dunajskem gledališču. Foto: Tiberiu Marta/SNG Maribor

Gabriela von Eisensteina poje solist Martin Sušnik, njegova žena Rosalinda bosta Andreja Zakonjšek Krt in Valentina Čuden. Nastopajo še Luka Brajnik, Sebastijan Čelofiga, Jaki Jurgec, Irena Petkova, Dada Kladenik, Tim Ribič, Uroš Dolšek, Dušan Topolovec, Tomaž Planinc, Nika Gorič, Petya Ivanova, Mojca Potrč, Bojan Hinteregger, Vojko Belšak ter balet, operni zbor in simfonični orkester SNG-ja Maribor.

Scenografija je delo Petra Hlouška, kostumografinja je Andrea Kučerova, oblikovalec luči David Kachlir, zborovodkinja Zsuzsa Budavari Novak, asistent režije Tim Ribič, koreografinja Aneta Majerova.

Nocojšnja slavnostna premiera Netopirja je del zaznamovanja stoletnice slovenskega poklicnega gledališča v Mariboru. Prva operna stvaritev na tem odru je bila opereta Mam'zelle Nitouche, ki je premiero doživela 1. maja 1920.

Netopirja je mariborsko občinstvo videlo že v času Avstro-Ogrske, prvič že dve leti po dunajski praizvedbi, torej leta 1876. Od takrat je bila opereta vse do začetka prve svetovne vojne leta 1914 vsako sezono vsaj enkrat na repertoarju mariborskega gledališča. V SNG-ju Maribor, ki je bil ustanovljen leta 1918, so opereto Netopir prvič uprizorili v prvi redni operni sezoni 1920/1921, nazadnje pa v sezoni 2009/2010, ko je režijski koncept pripravil Vito Taufer, glasbeni vodja predstav pa je bil znova Simon Robinson.

Za scenografijo je zaslužen Petr Hloušek, kostumografija pa je delo Andree Kučerova. Foto: Tiberiu Marta/SNG Maribor
Za scenografijo je zaslužen Petr Hloušek, kostumografija pa je delo Andree Kučerova. Foto: Tiberiu Marta/SNG Maribor