Predstava Težko je biti bog je med drugim poskus avtorske ekipe, kako reciklirati scenske elemente iz preteklih predstav, jih konceptualno prilagoditi aktualnemu procesu in jim z uporabo novih tehnologij vdahniti novo življenje. Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan
Predstava Težko je biti bog je med drugim poskus avtorske ekipe, kako reciklirati scenske elemente iz preteklih predstav, jih konceptualno prilagoditi aktualnemu procesu in jim z uporabo novih tehnologij vdahniti novo življenje. Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan

Uprizoritev je eksperiment, ki nas želi opozoriti, kako odprti in čuječi moramo biti glede današnjega družbenega dogajanja.

Nika Korenjak

V ljubljanski Mali drami bo danes premiera avtorskega projekta Aljoše Živadinova Zupančiča Težko je biti bog po romanu Arkadija in Borisa Strugackega. Uprizoritev je nastala v okviru Dramine platforme Čakajoč Supermana. Avtorja priredbe in prevajalca sta režiser uprizoritve Aljoša Živadinov Zupančič in dramaturginja Nika Korenjak.

Avtorsko ekipo sestavljajo še scenografa Maruša Mali in Aljoša Živadinov Zupančič, kostumograf Claudi Sovre, lektorica Tatjana Stanič, avtorja glasbe Renato Kalem in Simeon Perich, avtorica videa Neža Knez in oblikovalec luči Vlado Glavan.

V uprizoritvi Težko je biti bog igrajo članice Draminega igralskega ansambla Veronika Drolc, Petra Govc in Maja Sever ter gostje Peter Frankl, Nika Korenjak in Jure Žavbi. Prva ponovitev bo v soboto, 26. marca, nato bo predstava na sporedu še 20. in 21. aprila.

"Organiziranje paravojaških milic, pre­ganjanje drugačnih in razsvetljenih, nenehno ustraho­vanje množice ter posameznikov in vzpon absolutne oblasti, vse to se bolj ali manj pojavlja tudi na planetu Zemlja tako v preteklosti kot danes, in če lahko sklepa­mo po romanu Težko je biti bog, se bo tudi v prihodno­sti," je v gledališkem listu zapisala dramaturginja Nika Korenjak. Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan

"Aktivna ignoranca" distopičnega planeta
Roman Težko je biti bog bralca postavi pred družbeno krizo v pokrajini Arkanar na distopičnem planetu. Gre za svet, v katerem sta bila razvoj renesanse in humanizma zatrta, kar je vzpostavilo družbeni red s srednjeveškimi prvinami. Arkanarska družba, ki je ostala estetsko in dogmatično ujeta na točki zgodovine temnih časov, tako preganja intelektualce, znanstvenike, pesnike in zdravilce.

"Človeška beda, nevednost in brutalnost se na oddaljenem planetu, povsem podobnem srednjeveški Zemlji, stopnjujejo v neslutene razsežnosti. Vznikajo ekstremne ideologije, ki jih napaja aktivna ignoranca vseh posameznikov. Zažigajo se knjige, podirajo akademije, zapira inteligenca - inteligenca, ki v svoji bazični primarnosti predstavlja vsakogar, ki bere, piše in razmišlja. Umetniki so preganjani, poezija in glasba postajata tujki. Na ta distopični planet na skrivaj prileti skupina zemeljskih znanstvenikov, da bi raziskala učinke manka razsvetljenske misli na razvoj civilizacije. A v svetu, kjer se znajo slaviti zgolj uničenje, nasilje in enoumje, lahko tudi razsvetljeni Zemljani zlahka zapadejo v svoje starodavne vprogramirane animalične vzorce. Opazovalci prekletega planeta vedno težje ostajajo ravnodušni, vedno težje ostajajo zgolj opazovalci," je v repertoarni knjižici sezone 2021/22 zapisal Živadinov Zupančič.

Avtorja v romanu prepoznavata politične aspiracije, ki se skrivajo za imenom boga, in človeško zlo opraviču­jejo z božjo voljo. Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan
Avtorja v romanu prepoznavata politične aspiracije, ki se skrivajo za imenom boga, in človeško zlo opraviču­jejo z božjo voljo. Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan

"Uprizoritev je eksperiment, ki nas želi opozoriti, kako odprti in čuječi moramo biti glede današnjega družbenega dogajanja, ki bo v naši prihodnosti ali v prihodnosti naših potomcev vplivalo na organizacijo družbenih struktur in na razpoložljivost naravnih danosti našega planeta," je v gledališkem listu med drugim zapisala Nika Korenjak.

Težko je biti bog v ljubljanski Mali Drami

Brata Strugacki sta bila klasika sodobne znanstvenofantastične in socialne književnosti v nekdanji Sovjetski zvezi. Njun najbolj znani roman Piknik na robu ceste je leta 1978 režiser Andrej Tarkovski uporabil kot predlogo za znameniti film Stalker.