Premiera na Velikem odru ljubljanske Drame bo nocoj. Kundera je gledališko priredbo romana francoskega razsvetljenca Denisa Diderota Fatalist Jacques in njegov gospodar napisal leta 1971.
Nobeden od njiju ni zmožen spremembe in preobrazbe
"Protagonista igre Jacques in Jacquesov gospodar potujeta po prostranem, odprtem svetu ter se med potovanjem kratkočasita s pripovedovanjem opolzkih zgodbic in zastavljanjem težkih filozofskih vprašanj," opisuje Darja Dominkuš ob predstavi. Ob tem se ves čas sprašujeta, kdo sta, kam potujeta, ali je odgovornost oziroma krivda za lastno "usodo" njuna ali pa je določena nekje zgoraj, v nekem širšem, večjem načrtu, a nobeden od njiju ni zmožen spremembe in preobrazbe.
Jacquesovega gospodarja igralsko upodablja Timon Šturbej, v vlogi Jacquesa pa je Branko Šturbej. V predstavi imajo vloge še Pia Zemljič, Rok Vihar, Boris Mihalj, Zvone Hribar, Sabina Kogovšek, Veronika Drolc, Eva Jesenovec, Saša Pavlin Stošić in v alternaciji pa sta Gorazd Logar in Primož Vrhovec.
Gospodar: Ti si dober človek. Dober služabnik. Služabniki naj bojo dobri in gospodarju govorijo, kar hoče slišat gospodar. Predvsem pa nobene nepotrebne resnice.
Vsi liki v uprizoritvi poskušajo povedati svoje v glavnem ljubezenske zgodbe, skačejo drug drugemu v besedo, vdirajo drug drugemu v zgodbo in doživljajo ljubezenski zanos, telesno strast, varajo in so žrtve prevar, spletkarijo in se maščujejo, nazadnje pa so kaznovani za svoje (in tuje) napake.
"Ujeti v brezčasnost so pričevalci hitrosti, s katero človeštvo drvi skozi čas, in s tem živi pričevalci večnosti rojevanja novih zgodb, novih popotnikov, novih avtorjev, novih dogodkov, ki pa v seštevku težko odtehtajo neusmerjenost sveta," je še zapisala Darja Dominkuš.
Jacques: Brez skrbi, gospod … če česa ne maram, so to nepotrebne resnice. Na svetu ni bolj neumne stvari, kot je nepotrebna resnica.
Kundera je dramo Jacques in njegov gospodar napisal leta 1971 v času po sovjetskem vdoru na Češkoslovaško, ko zaradi svojih političnih stališč ni mogel objavljati, in sicer na vabilo, da pod tujim imenom napiše priredbo Idiota F. M. Dostojevskega. V predgovoru k igri je navedel vrsto razlogov za svojo odločitev, predvsem pa poudaril, da je v Diderotovem romanu našel v zgoščeni obliki bistvene postavke sodobne zahodne misli: inteligenco, humor in domišljijo.
Dramaturginja Staša Prah je na novinarski konferenci pred premiero povedala, da je Kundera igro pisal kot odziv na poseben čas ter da je izbral roman, ki ima v zgodovini literature posebno mesto. Kot je dejala, gre za veliko zgodbo, iz katere je že Kundera "potegnil svoje stvari in jih postavil v specifičen čas in prostor", zdaj pa to počnejo tudi sami. Zgodbo skozi svoje oči postavljajo v naš čas in prostor, kar jim je hkrati omogoča, da poskušajo biti v vsebini zelo sodobni.
V gledališkem listu je zapisala, da uprizoritev "ne odgovarja na ključna eksistencialna vprašanja in gledalcu ne ponudi niti rešitve niti katarzičnega očiščenja zla. Postavi nas na pot in nas skozi negativno zgodbo brez morale ali nauka sooči s stanjem duha, ki je, kakršno je, ker je takšno od zmeraj".
Avtor novega prevoda je Primož Vitez, scenografijo je oblikovala Sara Slivnik, kostumografijo Tina Bonča, skladatelj je Laren Polič Zdravič, koreograf Matjaž Farič, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak in lektor Arko.
Prvi sklop ponovitev bo na sporedu med 27. in 30. decembrom, naslednji pa predvidoma marca 2022.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje