Umrl je v Atenah, kjer je živel zadnja leta, so sporočili iz Lehmannovega bližnjega kroga. Tesno je bil povezan z Grčijo zaradi svoje klasične izobrazbe in ljubezni do grške kulture. Tam je prebival z ženo, dramaturginjo in kritičarko Eleni Varopoulou.

Hans-Thies Lehmann je bil avtor obsežne sintetične študije Postdramsko gledališče. Foto: Wikipedia
Hans-Thies Lehmann je bil avtor obsežne sintetične študije Postdramsko gledališče. Foto: Wikipedia

Njegova knjiga Postdramsko gledališče iz leta 1999 velja za prelomno standardno delo, ki presega kontekst odra, nemški spletni portal nachtkritik.de. Opisuje in analizira razvoj in preobrate v zahodnem gledališču od šestdesetih let 20. stoletja dalje in raziskuje premik paradigme k formi, ki temelji na performansu.

Lehmann se je rodil leta 1944 v Eringshausnu v Nemčiji in študiral na inštitutu za primerjalno književnost v Berlinu pri Petru Szondiju, s katerim sta tudi sodelovala. Lehmann je nato skupaj s poljsko-ameriškim teatrologom Andrzejem Wirthom sodeloval pri razvoju študijske smeri uporabne gledališke študije na univerzi v nemškem Giessnu, ki jo je Wirth ustanovil leta 1982 in iz katere so izšli režiserji in uprizoritveni kolektivi, kot so Rene Pollesch, Hans-Werner Kroesinger, She She Pop ali Rimini Protokoll.

Francoski poststrukturalizem in materialistične teorije
Slovenskemu občinstvu je nekoliko bolj znan predvsem zaradi prevodov nekaterih njegovih člankov, ki so izšli pri reviji Maska. Kot so zapisali pri Maski, je Lehmann izšel iz teoretske tradicije, ki združuje francoski poststrukturalizem in materialistične teorije literature ter scenskih umetnosti. V 80. letih je izšla njegova knjiga Prispevki k materialistični teoriji literature in številni prispevki o avtorjih, kot so Georges Bataille, Georg Büchner ter Heiner Müller.

V 90. letih je Lehmann predaval in objavljal prispevke tudi o Bertoltu Brechtu, pri katerem so ga pritegnili zlasti njegovi koncepti epskega gledališča, potujitvenega učinka, fabule, gestusa itn. Izdal je več knjig, poleg Postdramskega gledališča med drugimi Gledališče in mit leta 1991 ter 2001 Politično pisanje.

Počaščen je bil s številnimi odličji. Več let je bil predsednik Mednarodnega društva Brecht, bil je član Akademije umetnosti v Berlinu, ki je svojo 75-letnico zaznamovala z velikim mednarodnim srečanjem na svojem sedežu v ​​Berlinu. Leta 2018 je dobil veliko nagrado thalia Mednarodne zveze gledaliških kritikov, poroča portal newsicon.org.