Prvo slovensko uprizoritev Tega nesrečnega rodu je režirala Ivana Djilas. Foto: Peter Giodani/MGL

Ta nesrečni rod je več kot sodobna, boleče aktualna adaptacija klasičnega Ajshilovega besedila, britanska avtorica Zinnie Harris sicer antičnega izročila bistveno ne spreminja, ga pa na novo osvetli in nadgradi v sodobnost, so zapisali v Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL).

Optika gledanja, prestavljena v ženske oči
Trilogija Ta nesrečni rod sledi zgodbi Ajshilove Oresteje, vendar optiko gledanja prestavi v oči ženske. V njej nas avtorica popelje v labirint temne strani človeške psihe, ki se od časa starih Grkov ni veliko spremenila. Harrisova namesto Agamemnona in Oresta v središče postavi Klitajmestro in Elektro, bolj kot krvava dejanja žrtvovanja in maščevanja jo zanimata teža in razsežnost podedovane travme.

Vladarica Klitajmestra v prvem dejanju, ki je najdaljše in najbližje izvirniku, umori svojega moža Agamemnona, ki je žrtvoval njuno prvorojenko Ifigenijo, da bi pri bogovih izprosil ugodne vetrove in vojaško srečo za napad na Trojo. Ta umor vidi njuna najmlajša hči Elektra, ki jo je mati v svoji žalosti in alkoholizmu vrsto let zanemarjala.

Trilogija Ta nesrečni rod sledi zgodbi Ajshilove Oresteje, vendar optiko gledanja prestavi v oči ženske. Foto: Peter Giodani/MGL

Brat in sestra družno proti materi
Kot je povedala direktorica in umetniška vodja MGL-ja Barbara Hieng Samobor: "Ta del vsebuje manj navezav na stvari, ki jih poznamo v 21. stoletju, in več je arhaičnih poudarkov."
Drugo in najkrajše dejanje se približa sodobnemu svetu, v njem pa Elektra skrbi za bolno mater, ki jo mučijo prividi in blodnje. Nekega dne naleti na starejšega brata Oresta, s pomočjo katerega sprevidi, kako zahrbtno in brutalno je bilo Klitajmestrino dejanje. Brat in sestra skupaj napadeta mater in Elektra jo pokonča.

Drugi del je krajši tudi zato, ker se bližamo današnjemu času, ki je v vseh pomenih hitrejši in bolj nepotrpežljiv, je še obrazložila Barbara Hieng Samobor. V zadnjem delu pa se Elektri v psihiatrični bolnišnici posveča mlada psihiatrinja, ki tudi sama beži pred temnimi sencami svoje preteklosti.

Prvič na slovenskem odru
Gre za prvo slovensko uprizoritev, njeno režijo pa podpisuje Ivana Djilas. Kot je povedala, ji je najbolj všeč, da Zinnie Harris "na koncu vsakega dela nakaže, da je prekletstvo zaključeno in da so lahko svobodni. S tem izrazi, da lahko presekamo nasilje v družbi in nadaljujemo na drugačen način, v vsakem naslednjem delu igre pa to demantira. S poskusi sprave in rešitve odpre vprašanje za naš sodobni svet, ali se lahko ustavimo, sobivamo, oprostimo, kdo je tisti, ki bo prenehal z nasiljem."

Za prevod dela je poskrbela Tina Mahkota. Foto: Peter Giodani/MGL

V predstavi Ta nesrečni rod igrajo Jette Ostan Vejrup, Nina Rakovec, Matjaž Tribušon k. g., Filip Samobor, Gregor Gruden, Lea Cok k. g., Boris Ostan, Nataša Tič Ralijan, Karin Komljanec, Boštjan Gombač, Lotos Vincenc Šparovec in Ian Boris Kerč.

Prevod je delo Tine Mahkota, dramaturginja je Ira Ratej, scenografka Barbara Stupica, kostumografka Jelena Proković, avtor glasbe Boštjan Gombač, koreografka in asistentka režiserke Maša Kagao Knez, za lekturo pa je poskrbel Martin Vrtačnik.

Premiera predstave Ta nesrečni rod bo drevi ob 19. uri na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega.