Witkiewiczi velja za enega najkompleksnejših avtorjev poljske in svetovne avantgarde, igro, ki jo je prevedla Darja Dominkuš, pa je pospremil s podnaslovom Neokusna igra v dveh dejanjih s poljudnim epilogom.

Glavna narativna linija besedila je odnos med mamo Janino Jeguljevsko in njenim tridesetletnim sinom Leonom. Leon, ki išče lastno družbeno uveljavitev s kritičnim teoretskim angažmajem z revolucionarnim nabojem, je, paradoksalno, emotivno in ekonomsko docela odvisen od svoje bolehne in ostarele mame. Ona navkljub slabi psihofizični kondiciji s pletenjem in prodajo tkanin vzdržuje ekonomski preživetveni minimum za oba, vse dokler nazadnje ne oslepi. Leonov družbeni angažma se "jermanovsko" jalovo konča kot nerazumljen in zavrnjen. Kmalu po mamini oslepitvi skrene v drugo skrajnost – v eskapistični nihilizem družbenega dna. Mama nazadnje umre od prevelikega odmerka kokaina, ki ji ga priskrbi sin.

Brezperspektivnost mladih Leonov, humanistični kriki po etični ureditvi sveta, ki nemočno odzvanjajo v ušesih nosilcev globalnega kapitala, in žrtvovanja starejših generacij za preživetveni minimum mlajših niso več katastrofični surrealistični izleti v iskanju novih umetnostnih form, temveč delujejo bistveno bolj realistično kot v času nastanka besedila, je o predstavi zapisal režiser.

V predstavi igrajo Silva Čušin, Nejc Cijan Garlatti, Maša Derganc, Zvone Hribar, Timon Šturbej, Barbara Cerar in Klemen Janežič. Režira Juš Zidar, dramaturginja je Eva Kraševec, scenografija je delo Urše Vidic, kostumografija Beline Radulović. Za glasbo je poskrbel Marjan Nečak.

Drevi ob 20. uri bo spletna premiera predstave, po sobotni spletni predstavi ob istem času bo tudi pogovor z ustvarjalci predstave, od ponedeljka pa si jo bo mogoče ogledati v živo, so sporočili iz ljubljanske Drame.

Poklon ob 70-letnici celjskega gledališča

Ob 20. uri si bo, prav tako s spletno premiero, zaživela krstna uprizoritev glasbeno-gledališke predstave Bodi gledališče Branka Završana in ansambla v režiji Ivane Djilas, s katero so že lani nameravali proslaviti 70-letnico gledališča.

Uporabili so znane slovenske in svetovne komade, Branko Završan pa je napisal nova parodična besedila, ki bodo nasmejala, kdaj pa kdaj pa tudi kritično zbodla. Petnajst duhovitih in parodičnih songov se bo poklonilo celjskemu gledališču, igralcem in vsem zaposlenim, gledališkim žanrom nasploh in komediji posebej, občinstvu, se spraševalo o kakovosti umetniškega ustvarjanja in o okolju, kjer ustvarjamo. K sodelovanju so povabili uveljavljene glasbenike: kontrabasista Žigo Goloba, tolkalca Blaža Celarca in kitarista Uroša Rakovca, so ob tem zapisali v celjskem gledališču.

Predstava o Coco Chanel v Trstu

V Slovenskem stalnem gledališču (SSG) v Trstu bodo drevi premierno uprizorili predstavo Maje Gal Štromar z naslovom Kdo je videl Coco? Moi, Gabrielle Chanel v režiji Yulie Roschina. Uprizoritev, ki je nastala v koprodukciji z ljubljanskim gledališčem ŠKUC, prinaša zgodbo o modni ikoni in najbogatejši poslovni ženski 20. stoletja. Maja Gal Štromar si je zamislila obračun uspešne ženske z lastnim življenjem in predvsem z vsem, kar je bilo treba žrtvovati za uresničitev otroških sanj.

Coco Gabrielle Bonheur Chanel je bila najbogatejša poslovna ženska 20. stoletja, kontroverzna javna oseba, ki je s svojo ekstravaganco, neprilagodljivostjo in samosvojo držo navduševala milijone sledilcev, a je hkrati razbijala tabuje, osvobajala žensko, ne le steznikov, temveč tudi mnogih predsodkov.

Uprizoritev ponuja preplet notranjega dialoga med dvema igralkama - Majo Blagovič in Laro Jankovič, ki predstavlja javno in notranjo osebo in se v psevdobiografiji sprašujeta, kdo je resnično videl in spoznal Gabrielle Chanel. Pod režijo se podpisuje Yulia Roschina, ki prvič režira na tržaškem odru. "Ko zaslišimo njeno ime, se pred nami nariše slika, ki jo je sama vse življenje slikala za nas. Malokdo pa ve, kaj se skriva pod zunanjo podobo, ki jo je tako zelo pretkano stkala in jo tako skrbno varovala. Pod urejeno, skoraj uniformirano podobo, izčiščeno vsakršne odvečnosti, ki je žensko osvobodila, ji vrnila lahkotnost in spontanost, se namreč skriva deklica, ki je vse življenje hrepenela po ljubezni in se vse življenje, na vse načine, borila proti njej."