Oddajo Panoptikum vodi Nina Jerman, okrog nje pa so gostje Alja Lobnik, Robert Waltl, Tjaša Pureber in Alma R. Selimović. Foto: TV Slovenija
Oddajo Panoptikum vodi Nina Jerman, okrog nje pa so gostje Alja Lobnik, Robert Waltl, Tjaša Pureber in Alma R. Selimović. Foto: TV Slovenija

Februarska oddaja Panoptikum, ki bo na sporedu Prvega programa TV Slovenija danes ob 22.50, je posvečena pomenu neodvisnih ustvarjalcev in producentov za razvoj uprizoritvenih umetnosti. V ospredje postavlja tako pomen prostorov za uprizoritvene umetnosti kot uspehe v preteklosti in prihodnje načrte, evropske projekte, koprodukcije ter težave, s katerimi se srečujejo, in tudi nujnost prilagajanja repertoarjev in krčenja mreže sodelavcev glede na finančne zmožnosti.

Alma R. Selimović iz zavoda Bunker neodvisno gledališče vidi kot gonilo napredka in razvoja, a ne v neoliberalnem smislu, temveč v iskanju estetskih in produkcijskih novitet. Alja Lobnik iz generacijsko prenovljene Maske poudarja preživetveni značaj neodvisnega gledališča, Tjaša Pureber iz gledališča Glej, ki z vključevanjem najmlajših umetnikov od nekdaj velja za njihovo odskočno desko v profesionalni gledališki svet, pa poudarja, da nevladne organizacije niso krožki. Robert Waltl je spregovoril o začetnih korakih Mini teatra, njegovem razvoju, festivalskih dosežkih in željah na področju slovenskega neodvisnega gledališča v prihodnosti, tudi novi gledališki politiki.

Beseda bo tekla tudi o programskem razpisu za kulturne programe v umetnosti, na katerem so nekatere nevladne organizacije ostale brez sredstev. Na področju uprizoritvenih umetnosti je bilo sprejetih v sofinanciranje osem programov, zavrnjenih jih je bilo sedem. Zaradi neizpolnjevanja pogojev so bile zavržene tri vloge.

Režiser Matjaž Pograjc, ki na ministrstvu za kulturo predseduje strokovni komisiji za področje uprizoritvenih umetnosti (programi in projekti NVO in samozaposlenih), je v preteklosti na neodvisni sceni dosegal velike uspehe s skupino Betontanc, ki je svoje dni veljala za gledališko-plesno senzacijo. V intervjuju brez dlake na jeziku secira razmere na gledališkem odru od začetkov svoje kariere v devetdesetih letih 20. stoletja do danes. Slabšanje pogojev dela na neinstitucionalni ravni opaža že vsaj desetletje in dodaja, da so uspehe njegove generacije izkoristili in potem pozabili: "Nasrkale so pa nove generacije."

Neinstitucionalno gledališče