Če smo bili še ne tako dolgo nazaj omejeni na spremljanje televizijskih vsebin brez možnosti izbire, kaj bomo gledali na sporedu ob določenem dnevu in uri, so danes stvari v mnogočem precej drugačne. Kako pa je bilo včasih?

Dvoboj Corbett – Fitzsimmons je potekal 17. marca 1897 v Carson Cityju v Nevadi. Foto: Kongresna knjižnica ZDA
James J. Corbett (1866–1933). Foto: Kongresna knjižnica ZDA

Ozrimo se dobro stoletje v preteklost, natančneje sto dvaindvajset let, v zdaj že dokaj oddaljeno leto 1897. Morda bi, ob dosežkih našega modernega časa, napačno domnevali, da naši predniki, takrat razkropljeni po več deželah Avstro-Ogrske, niso bili obveščeni o pomembnih, nekoliko manj pomembnih, pa tudi nenavadnih ter popolnoma življenjskih dogodkih in prigodah znotraj ter zunaj meja Dvojne monarhije. V naslednjih nekaj prispevkih bomo predstavili te pomembne, manj pomembne, nenavadne ter čisto življenjske dogodke, ki so odmevali v medijih na Slovenskem ob skorajšnjem prelomu stoletja. Takratni mediji so bili seveda omejeni na časopisje, ki je bilo tudi pri nas kar dobro zastopano. Tako so bili na Kranjskem med najbolj branimi Slovenec in Slovenski narod, pa tudi Kmetijske in rokodelske novice, znane tudi pod krajšim imenom Novice. Pogledali si bomo, o čem vse se je poročalo v zgodnji pomladi "davnega" leta 1897.

Bob (Robert) J. Fitzsimmons (1863–1917). Fotografija, posneta leta 1883. Foto: Kongresna knjižnica ZDA

Na današnji dan, ko se športni svet spominja tretje obletnice smrti izjemnega borca Muhammada Alija, z rojstnim imenom Cassius Marcellus Clay mlajši (17. januar 1942–3. junij 2016), pa posvetimo nekaj trenutkov dvoboju, ki je potekal skoraj pol stoletja pred njegovim rojstvom. V ZDA sta se za naslov prvaka v težki kategoriji spopadla Bob (Robert) James Fitzsimmons in James John Corbett. Tednik Novice je o "pestenju", kot se je v tistem času reklo dogodku, ki se je zgodil na dan sv. Patrika (17. marec), poročal z dvomesečno zamudo (21. maja), je pa zato bralcem ponudil natančen opis boksarskega dvoboja, ki je potekal prek luže, čeprav komentar avtorjev besedila, kot bomo lahko videli v nadaljevanju, ni bil ravno prizanesljiv do tega športa. Prav tako se je piscem v besedilo prikradlo nekaj vsebinskih in tipkarskih napak, tako je tudi priimek enega izmed borcev – Bob Fitzsimmons vsakokrat zapisan brez črke s - kot Fitzimmons.

Kljub temu pa naj nas čar stare slovenščine za nekaj trenutkov popelje v devetnajsto stoletje, čas, ki je bil v mnogočem drugačen od današnjega, toda zato nič manj privlačen.

Pestenje
"Ozrimo se na najposlednje pestenje, katero se je vršilo 17. marca v Nevadi, državi Nebraska [napačno, op. a.] v Ameriki kakor poroča `Am. Slov.´ [Amerikanski Slovenec je najstarejši časopis Slovencev v ZDA, op. a.] Razvideli bodemo na kako nizki stopinji omike smo v dobi `razsvitljenega´ devetnajstega stoletja."

Na začetku prispevka je napačno naveden kraj boksarskega dvoboja kot "malo mesto Nevada" v državi Nebraska. Dvoboj je potekal v mestu Carson City v ameriški zvezni državi Nevada.
Carson City v Nevadi v 60. letih 19. stoletja. Foto: Kongresna knjižnica ZDA

"Malo mesto Nevada je bilo doslej povsem mirno, prebivalci mesta so delavni ljudje. Misel, da bi se pestenje v tej državi vršilo, rodila se je prvemu v glavi Mr. Smithu, kateri je metal denar na desno in levo, da bi se le uresničila njegova želja, in da bi pridobil dovoljenje z višjega mesta, da se sme pestenje javno vprizoriti v Nevadi. Posrečilo se mu je pridobiti za to srca vseh merodajnih krogov. Toda kmalu na to zagnali so velik hrup večji in manjši časniki in če tudi so ostro prijemali zavoljo tega guvernerja in poslance, vse ni nič izdalo. Misel ta je vendar dosegla toliko, da je javno pestenje za vselej pokopano in da se ne vprizori nobenkrat več niti v državi Nevadi, niti v kateri drugi državi Zjedinjenih držav."

"Preidimo k stvari. Ljudje so vreli v Nevado že tri dni preje, predno se je imela igra pričeti. Prihajali so radovedneži, po številu več tisoč iz Čikage, Bostona, New Yorka, St. Louisa, Philadefije; iz lepe solnčne Kalifornije videti je bilo, da so ljudje najbolj zastopani. Bogatini so naročili iz strankarskega namena železničnim družbam, naj ne odjenjajo s cenami pri osebnih vlakih, češ da se ne zanimajo za pestenje. Ker je pot sila dolga in vožnja draga, ni bilo došlo tja razven bogatinov in domačih ljudij prav nič zunanjih, manj premožnih."

Zanimanje za dvoboj je bilo precejšnje, zato je bila tudi cena vstopnic visoka. Foto: Kongresna knjižnica ZDA
Po poročanju ameriških časnikov je samo zadnji dan v mesto Carson City prispelo okoli 500 ljudi s tremi posebnimi vlaki iz slabih 350 km oddaljenega San Francisca. Od blizu in od daleč je v malo nevadsko mestece prišlo med 3.000 in 4.000 gledalci. Po popisu prebivalstva iz leta 1890 je v mestu živelo nekaj manj kot 4.000 prebivalcev, v letu 1900 pa zgolj še dobrih 2.100. Danes ima Carson City okoli 55.000 prebivalcev, kar je malenkost več, kot jih ima Celje.
Glavna mestna ulica se je v dneh okoli dogodka spremenila v malo tržnico, kjer so prodajali raznorazne spominke v obliki majhnih boksarskih rokavic. Ulične vogale so zasedali pobiralci stav, ki so imeli v dneh in urah pred dvoboji kar veliko dela. Po njihovem mnenju je bil favorit v dvoboju Corbett.

"Nestrpno je pričakovala gospoda trenutka, ko se prične pestenje. Ob deveti uri bila je v areni (prostor, kjer se vrši pestenje) tolika gnječa, da je mnogim slabo prihajalo, jeden podjetnikov pestenja je celo v nezavest padel. Vreme namreč je bilo kakor sredi poletja."

James Corbett na treningu. Foto: Kongresna knjižnica ZDA
Newyorški časopis je sicer poročal, da je bilo vreme na dan borbe hladno. Celotna dolina je bila v snegu, saj je dan prej snežilo, ponoči pa je bilo opaziti tudi nekaj snežink. Oblaki so se do jutra umaknili in prebivalci Carson Cityja so se zbudili v hladno, a s soncem obsijano jutro.

"Dogovorjeno je bilo, da bo stal sedež v prvi vrsti 10 dolarjev, ali ko so podjetniki videli hud pritisk občinstva, nastavili so sledeče cene za vstop v areno: Sedež v prvi vrsti za jedno osebo 40 dolarjev, drugi sedeži po 30, 20 in 10 dolarjev, na skrajnem vrhu, kjer je bilo natlačeno polno ljudstva, stala je vstopnica 5 dolarjev. Vstopnina je vrgla 175.000 dolarjev."

Ogled dvoboja še zdaleč ni bil poceni. Upoštevajoč vrednost ameriškega dolarja v letu 1897 ter inflacijo v letih do danes lahko okvirno ocenimo, koliko bi vstopnice stale v današnjem denarju. Najcenejša vstopnica za 5 dolarjev bi tako danes stala 154 dolarjev (okoli 137 evrov), tista za 10 dolarjev 308 (275 evrov), za 20 dolarjev 616 (550 evrov), za 30 dolarjev 924 (825 evrov) ter za 40 dolarjev 1.231 dolarjev (1.100 evrov). Vstopnina v takratnem znesku 175.000 dolarjev predstavlja danes znesek slabih 5,4 milijona dolarjev (4,8 milijona evrov). Cena izvoda časopisa New York Journal je v tistem času stala 1 cent (danes bi to predstavljalo 0,31 dolarja oziroma okoli 0,28 evra. Časopisje na prelomu iz 19. v 20. stoletje je bilo relativno poceni ne le v ZDA, tudi doma – v Avstro-Ogrski je bila cena časopisja sorazmerno nizka v primerjavi z živili ter drugimi potrebščinami.

"Od vseh stranij je bila arena pokrita, le z vrha ne. Ko se je ob 12. uri pestenje pričelo, ljudje so bili kakor omamljeni. Nam se utegne to čudno zdeti, ker nimamo pojmov o tej igri. Nestrpnost postajala je skrajna.

Bob Fitzsimmons leta 1894. Foto: Kongresna knjižnica ZDA

In zakaj? Zato, ker so se vršile velike in majhne stave v areni, in to je stavoželjnim ljudem pamet osolilo. [Na stavnicah je kazalo, da bo zmagovalec Corbett, op. a.] Corbett je bil ljubljenec večine navzočih, saj ni čudno, ker velik del navzočih so bili igralci in ljudje, kateri si ne služijo z žuljavimi rokami kruha; bili so torej za Corbetta, ki je tudi mlad igralec ter spada v ono vrsto ljudi, kateri nemoralno žive. Corbett se je ločil od prve žene ter vdrugič poročil z damo, katera ni bila na dobrem glasu.

Vse drugače je omeniti o Fitzimmonsu, on živi zmerno. Da ima ženo ostrega značaja vidimo iz tega, ko je kot gledalka iz prostora vpila nad svojim možem: `Čuj ti Bob (to je Fitzimmonsovo ime), ne postani kukavica nasproti kukavičnemu protivniku tvojemu, udari ga, toda ne po glavi, se strani, ne glej na par kapljic krvi, ki ti prihajajo iz ustnic (Fitzimmons je krvavel od udarca Corbettu) drži se možato, sicer te zamenjam. Nekoč hotela je celo čez ograjo priti in pomagati možu Corbetta tepsti, kar pa so redarji brzo zabranili ter jo pomirili."

Vrata v areno so se odprla ob 9.30, začetek dvoboja pa je bil predviden za opoldne. Množica ljudi, ki je pred njimi nestrpno čakala, je bila tolikšna, da je bilo 1.000 ljudi na sediščih že do 10. ure. Ob tej uri je v slačilnico prispel tudi Fitzsimmons. Ob 11.10 je bilo v dvorani že 4.000 ljudi, še en vlak pa je bil na poti. Dvajset minut do dvanajstih so tudi potniki z zadnjega vlaka prispeli do arene.
Bob Fitzsimmons leta 1891. Foto: Kongresna knjižnica ZDA

"Navadno je, da se pestilca pozdravita predno se pričneta boriti in v ta namen zadostuje, da si podasta desnico. Corbett prvi ponudi Fitzimmonsu pozdrav, ali ta mu na začudenje vseh pozdrav odkloni. To je storil vsled tega, ker ga pri dveh jednacih prilikah Corbett ni hotel pozdraviti. Ta čin je Corbetta zelo vznemiril, lahko se mu je to iz obraza videlo.

Po pestilskem določilu, morata se oba borilca najprej tehtati. Corbett je imel 183 funtov [83 kg; po drugih virih pa 180 funtov ali 81,5 kg, op. a.], Fitzimmons pa 157 ½ funtov [71 kg, oziroma 168 funtov ali 76 kg, op. a]."

Carson City v Nevadi v 60. letih 19. stoletja. Foto: Kongresna knjižnica ZDA
Začetki boksa
Različnim bojem s pestmi lahko sledimo od antičnih časov dalje, o boksu, borilnem športu, kot si ga dandanes predstavljamo pod tem imenom, pa lahko govorimo nekje od 19. stoletja dalje. Pravila boksa so se v obdobjih spreminjala, v času borbe Fitzsimmonsa in Corbetta pa so že bila v veljavi t. i. Queensberryjeva pravila, poimenovana po 9. markizu Queensberryja Johnu Douglasu (1844-1900), ki je bil med drugim tudi športni mecen. Pravila je zapisal velški športnik John Graham Chambers (1843-1883). Osnutek pravil je bil pripravljen v letu 1865, objavljen pa so bil v Londonu dve leti pozneje. Do preloma stoletja so bila enotna pravila sprejeta tudi na območju Severne Amerike. Med pomembnejšimi novostmi je bila razdelitev časa (triminutne runde z minuto odmora med njimi. Borci so morali nositi rokavice, prav tako pa so bili razdeljeni v kategorije glede na težo. Teža, po kateri so se športniki uvrščali v kategorije, pa ni bila od vsega začetka enaka. Tako se je v letu 1920 meja težke kategorije premaknila na 175 funtov oziroma 79 kilogramov, kar bi za Fitzsimmonsa pomenilo, da se ne bi uvrstil med težkokategornike.
Carson City je bil znan po kovnici denarja. Na fotografiji stavba kovnice, v kateri danes domuje muzej Zvezne države Nevada. Foto: Kongresna knjižnica ZDA

"V začetku borbe bil je Corbett zmagalec, vedno se kazal hitrejega, nego njegov nasprotnik. Fitzimmons je pustil Corbetta, da se je s tem utrudil, vedno pa gledal, da bi ga z jednim dobro preračunjenim udarcem uničil. In kakor je mislil, prav tako se je zgodilo. Po ustanovljenem dnevnem redu je bila borba razdeljena v dva dela, namreč 3krat sta se sprijela, a enkrat imela sta odmor. Blizu njiju stal je človek, kateri je borbo ravnal in borilca k nji klical, dalje bile so prisotne priče, kakor je to v navadi pri dvobojih, in zraven tega bilo je še šest slug, kateri so pestilcema pri vsakem odmoru brisali kri in ju umivali. Prve sedeže so zavzemali odlični ljudje, kakor sodniki, veletržci, advokati in na stotine časnikarjev."

James Corbett na treningu leta 1897. Foto: Kongresna knjižnica ZDA
Bob (Robert) James Fitzsimmons je bil rojen 26. maja 1863 v mestu Helston v Veliki Britaniji. V svoji profesionalni boksarski karieri, ki je trajala skoraj trideset let (med letoma 1885 in 1914) je opravil 99 dvobojev in vpisal 68 zmag, od tega 59 z nokavtom. V statistiko je vpisal tudi 8 porazov in 4 neodločene izide. V zasebnem življenju je bil poročen štirikrat in imel šest otrok. Leta 1898 je postal ameriški državljan. Umrl je 22. oktobra 1917 v Chicagu za posledicami pljučnice, star 54 let.
James Corbett na fotografiji iz leta 1893. Foto: Kongresna knjižnica ZDA

"Pri 14. klicu opazilo je ljudstvo vidno pehanje moči Corbetta, to priložnost je Fitzimmons porabil v to, da je z dobro preračunjenim udarcem udaril Corbetta po zgornjem delu srca tako, da je Corbett padel na kolena. Po vsej areni je nastalo veliko upitje, krik in ploskanje je pozdravljalo Fitzimmonsa. Ljudje so bili pač brez čutil, brez usmiljenja, ko so ploskali in se navduševali za človeka, kateri je skoro ubil druzega člověka, kajti Corbett je tako težko dihal po prizadetem udarcu, da se je splošno mislilo, da umira. Nadzornik pri pestenju naštel je do deset, toda Corbbett ni mogel vstati. Ko je izustil številko enajst je šele Corbett vstal. Kakor razdražen lev, ne zmeneč se za predpisana določila o pestenju, se je zagnal v Fitzimmonsa vnovič in da niso razsojevalci in priče naredili miru, bil bi gotovo jeden teh dveh mrtev. Določili so, da je borbo dobil Fitzimmons."

James John Corbett je bil rojen 1. septembra 1866 v mestu San Francisco v ZDA. V svoji profesionalni boksarski karieri, ki je bila nekoliko krajša kot Fizsimmonsova (med letoma 1886 in 1903) je opravil 20 dvobojev in vpisal 11 zmag, od tega 5 z nokavtom. V statistiko je vpisal tudi 4 poraze in 3 neodločene izide. Po sedemnajstih letih v boksu je končal svojo športno pot in se vrnil k igralski karieri. Umrl je 18. februarja 1933 v New Yorku, star 66 let.

"Fitzimmons je takoj odpotoval v San Francisco z 33 tisoč dolarji v gotovini, kar je prejel od podjetnika tega pestenja. Kar pa je posebej prejel, pa gotovo presega omenjeno svoto. Govori se, da znašajo vse stave izven tega mesta blizu pol drug milijon dolarjev.

Obadva pestilca sta rojena od irskih starišev ali po narodnosti se imenuje Corbett, kot rojen Amerikanec, a Fitzimmons je rojen v Avstraliji in običajno tam prebiva.

Čez nekaj časa po dovršeni borbi se je zavedel Corbett, ali udarec bode dlje časa občutil. Njegova dva brata sta mu pomagala obleči se. Ko se je Corbett umiril, jel je jokati kakor malo dete, brata sta ga tolažila kar se je dalo. Prisotnim je pravil, da je za trdno mislil, da ga je Fitzimmons ubil. Zdravniki so ga v navzočnosti prič preiskali in našli, da ni pogubno ranjen, in da mu z udarci ni nobene kosti poškodoval."

Dvoboj je bil končan v 14. rundi. Foto: Kongresna knjižnica ZDA
Čeprav je bil pred začetkom dvoboja James Corbett deležen glasnejšega aplavza, pa tudi na stavnicah mu je bolje kazalo, je iz ringa kot zmagovalec odšel Bob Fitzsimmons. Ko je Corbett po dvoboju prišel k sebi, je šel do Fitzsimmonsa in zahteval povratni dvoboj, v katerega pa ta ni privolil. Razjarjenega Corbetta so zato morali odnesti stran. Naslednji dan se je odpravil na železniško postajo ter se usedel na vlak za San Francisco.
James Corbett na fotografiji iz leta 1897. Foto: Kongresna knjižnica ZDA
Bob Fitzsimmons na fotografiji iz leta 1899. Foto: Kongresna knjižnica ZDA

"V areni opaziti je bilo guvernerja države Nevada, ki je neki kričal in ploskal Fitzimmonsu, kakor vsak drugi udeleženec. Ta pojav pač ni povsem originalno amerikanski. Pri dohodu v areno bil je vsakdo skrbno pregledan, da ne bi imel seboj kacega orožja, s katerim bi utegnil napraviti nered. Bali so se, da ne bi med stavami prišlo do izgredov, kar se pa ni zgodilo."

Dvoboj na filmskem platnu
Boksarski spektakel, kot bi dogodek verjetno poimenovali danes, je odmeval daleč prek meja Nevade. K temu je v veliki meri pripomogel tudi dobrih devetdeset minut dolg nemi film, ki je bil premierno predvajan 22. maja 1897. Dvoboj je postregel s presenetljivim zmagovalcem, ki mu stave niso pripisovale prevelikih možnosti za zmago, odziv na film pa je bil tudi nekoliko drugačen od pričakovanja. Ustvarjalci so film namenili predvsem moškemu občinstvu, ki običajno spremlja tovrstne športne dejavnosti, zato so bili precej začudeni nad velikim zanimanjem pripadnic nežnejšega spola nad filmom, kar pa se je poznalo tudi pri prihodkih.

Čez štirinajst dni bomo namenili nekaj pozornosti še drugim dogodkom, ki so odmevali v naših krajih spomladi 1897.