Za najbolj znano slovensko sveto podobo je burna zgodovina. Kroni je izdelal znani zlatar Ivan Kregar v Ljubljani. Brezjanska Marija je sčasoma postajala vse bolj povezana z usodo našega naroda. Med prvo svetovno vojno so množice na posebnih shodih večkrat prosile Marijo Pomagaj za mir v svetu. Na veliki šmaren 1915 se je na Brezjah tako zbralo več kot 10.000 vernikov. Foto:
Za najbolj znano slovensko sveto podobo je burna zgodovina. Kroni je izdelal znani zlatar Ivan Kregar v Ljubljani. Brezjanska Marija je sčasoma postajala vse bolj povezana z usodo našega naroda. Med prvo svetovno vojno so množice na posebnih shodih večkrat prosile Marijo Pomagaj za mir v svetu. Na veliki šmaren 1915 se je na Brezjah tako zbralo več kot 10.000 vernikov. Foto:
V prestolnico se je skrivaj vrnila med 2. svetovno vojno. Nemci so 23. aprila 1941 izgnali frančiškane iz Marijinega svetišča na Brezjah, v cerkvi pa prepovedali opravljanje bogoslužja. Redovni brat Jozafat Finžgar, ki je edini lahko ostal na Brezjah, je pet dni pozneje - kot mizarski pomočnik - podobo v nahrbtniku prenesel v Ljubljano. Prenesena je bila v frančiškanski samostan na Prešernovem trgu. Da bi bila varnejša, so jo, opremljeno z vsemi potrebnimi listinami o verodostojnosti, z železnico prepeljali na Trsat, kjer je ostala skrita dve leti. 19. maja 1943 se je spet vrnila v Ljubljano. Foto: Založba Družina
Brezje, 15. 8. 2013
Ko se je dolgotrajna vojna vihra končno umirila, se je 15. junija 1947 tudi Marija Pomagaj spet vrnila v svoje svetišče na Brezje, kjer jo vsako leto obišče na desettisoče romarjev. Foto: BoBo

Ob tej priložnosti so Založba Družina, Gorenjski muzej in Frančiškanski samostan Brezje izdali knjigo o milostni podobi na Brezjah ter pripravili razstavo, ki jo bodo danes odprli v Kranju.

Urednik knjige Marija Pomagaj - Milostna podoba na Brezjah in avtor razstave K Mariji Pomagaj na Brezje 1814-2014 Jože Dežman pojasnjuje, da zbornik prinaša pripoved o čaščenju Marije Pomagaj in zorenju slovenskega naroda, o velikih slovenskih krščanskih shodih, milostnih ozdravitvah, romarski kulturi in umetnostnih zakladih Brezij.

"Okoli Marije znamo stopiti skupaj"
Knjigo je izdala založba Družina. Kot je o sodelovanju pri zaznamovanju 200-letnice podobe, ki jo je med drugim podprlo tudi ministrstvo za kulturo, dejal direktor Družine Tone Rode, so združili moči: "Okoli Marije znamo stopiti skupaj, znamo dati iz sebe najbolj pristno, kar Slovenci premoremo."

Zahvala za rešitev iz napoleonskih ječ
"Marija Pomagaj spremlja Slovence ne samo v domovini, ampak tudi onkraj meja po vsem svetu. Marija Pomagaj je slovenska Marija," je izpostavil rektor in gvardijan na Brezjah pater Robert Bahčič. Kranjski slikar Leopold Layer je podobo Marije Pomagaj naslikal leta 1814 v zahvalo za milostno rešitev iz napoleonskih ječ, kamor so ga Francozi zaprli zaradi ponarejanja denarja.

Pričajo o čudežih, a bi jih bilo treba podrobneje raziskati
Zaradi milostne podobe Marije so Brezje postale najbolj obiskan slovenski romarski kraj. Številni kristjani še vedno hodijo na Brezje po pomoč pri najrazličnejših osebnih, narodnostnih in verskih stiskah, je pojasnil Bahčič. Nekateri romarji poročajo tudi o izrednih dogodkih, ki so se jim zgodili. Prvi čudeži ozdravljenja naj bi se zgodili 50 let po vzpostavitvi božje poti in naj bi se bolj ali manj izpričani dogajali še danes.

Zgodbe uslišanj in milostnih ozdravitev od leta 1863 naprej so zajete tudi v monografijo. Vendar bi, kot pravi Dežman, morali te zgodbe bolje raziskati, v nasprotju z Lurdom na Brezjah namreč skoraj ni bilo medicinskih raziskav o čudežih. "Nedvomno pa so tudi tukaj izpričani čudeži, milosti in vse dobro, kar vera v nenasilje, sožitje in odpuščanje prinaša s seboj," je poudaril Dežman.

Želi si, da bi ob letošnjem jubileju pripravili zbirko 200 milostnih dogodkov, o katerih še zbirajo podatke. "Monografija nas navaja tudi na to, da marsičesa še ne vemo in da bi lahko še naprej raziskovali in izvedeli še več," je dejal Dežman.

Sočasno s pripravo monografije je v okviru Gorenjskega muzeja pripravil tudi razstavo, ki je posvečena tako sami sliki kot zgodovini romanj na Brezje. Razstavo z naslovom K Mariji Pomagaj na Brezje 1814-2014 bodo odprli danes ob 19.00 v Mestni hiši v Kranju.

Osrednja proslava še sledi
200. obletnico nastanka milostne podobe Marije Pomagaj pa bodo na Brezjah posebej zaznamovali prihodnjo soboto, 24. maja, s slovesno mašo. Tedaj bo potekal tudi škofijski dan mladih, na predvečer osrednje slovesnosti pa bo večer narodnih izročil.