Na oknih Kazine nalepljeni letaki: "V prosti Jugoslaviji ne trpimo nemških napisov. Spominjajo nas časov našega narodnega suženjstva. Odstranite jih takoj!"
Enajsti november sicer za Državo SHS in za usodo Slovencev ni najpomembnejši datum. Kot nam pove avtor razstave, zgodovinar Marko Štepec, je bilo premirje, ki konča soško fronto, podpisano 3. novembra, 4. novembra pa orožje ob Piavi dokončno obmolkne. Že pred koncem vojne, 29. oktobra, je bila razglašena ustanovitev države Slovencev, Hrvatov in Srbov, države južnoslovanskih narodov v Avstro-Ogrski, s katero je bila prvič realizirana in dokazana državotvornost slovenskega naroda. Država SHS, ki je obstajala le 33 dni, in sicer do njene združitve s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, je bila namreč konfederativno urejena in Slovenci smo prek Narodne vlade za Slovenijo, ki ji je predsedoval Josip vitez Pogačnik, sami opravljali s svojim ozemljem. Osrednja oblast, katere najvišje predstavniško telo je bilo Narodno vijeće v Zagrebu, si je pridržalo le pristojnosti v zunanji politiki, obrambi in izrekanju pomilostitev, pa še to oblast sta zaradi ne povsem urejenih razmer v državi narodni vladi erodirali.
Neurejene razmere so tisto, kar izpostavlja tudi razstava v spodnjih prostorih Muzeja novejše zgodovine. Bile so posledica razpadanja Avstro-Ogrske, ki se je začelo že pred koncem vojne ter splošnega pomanjkanja in kaosa, ki je spremljal vračanje vojakov s fronte. Prav ta nered je verjetno bolj kot pa samo zavedanje pomena ustanovitve Države SHS za slovensko zgodovino botroval navdušenju ob njeni razglasitvi, ki jo je na Kongresnem trgu pospremila množična manifestacija. Udeležila se je je za tedanje razmere ogromna, kar 30.000-glava množica. O teh kaotičnih razmerah nam Štepec pove: "Sodobniki se spominjajo prostorov pred železniškimi postajami z odvrženo vojaško opremo, mrtvimi konji. /…/ Predvsem pa je treba vedeti, da so bile ulice polne invalidov, družine so bile brez moških članov, vsi slovenski polki, to so bili tisti, ki so zaradi naborne strukture imeli tudi prek 80 odstotkov slovenskih mož, so bili zunaj slovenskega ozemlja, razen drugi gorski strelski polk, ki je bil v Gorici in je tudi ponudil usluge pri obrambi te nove države."
Razglednice iz prevratnega obdobja
Zaradi bistvenega pomena prve svetovne vojne za razpad Avstro-Ogrske oziroma za propad habsburške nadvlade v srednjeevropskem prostoru razstava predstavlja tudi slovensko vpletenost v to veliko vojno morijo. Posebej zanimiva je projekcija fotografij, ki zasleduje pot vojakov iz Alzacije do soške fronte. Dopolnilo predstavitve države SHS pa je tudi razstava razglednic iz tega obdobja, in sicer iz zbirke Milana Škrabca, s katero je presežena osredotočenost na politične in vojaške dogodke, torej na dogodke tako imenovane 'velike zgodovine'.
Temu 'velikemu zgodovinopisju' so se avtorji razstave izognili tudi z drugimi eksponati, ki popisujejo razpoloženje ljudi. V tem pogledu je zanimiva zbirka razglasov in misli sodobnikov. Tako nam razpoloženje ob razglasitvi Države SHS bolje kot podatek o ogromni množici predstavijo besede, ki jih je 29. oktobra 1918 zapisal Fran Milčinski: "Kongresni trg. Elementarno brenčanje zbrane množice. V drevesih dečaki. Govori Hribar, vedno s poudarkom besede dal znamenje, kdaj želi aklamacijo. Dr. Pogačnik hripav. Burno pozdravljen škof. –Veliko navdušenje izzvala udeležba vojaštva."
Hitra pozaba Države SHS
Namen države ni le zaznamovati 90. obletnico ustanovitve Države SHS. Že dolgo se namreč kaže potreba po obuditvi spomina nanjo. Žalostno je, kako malo Slovenci vedo o tej državni tvorbi, ki pomeni enega vrhuncev naše zgodovine. A do te pozabe ni prišlo šele zdaj. Ta pozaba je bila pravzaprav tudi namenoma spodbujena, kajti obujanje spomina na državo, ki je dokazala državotvorno sposobnost slovenskega naroda v poznejših jugoslovanskih državah, ki so spodbujale idejno zasnovo narodnega unitarizma, ni bilo konstitutivno. O tej pozabi spregovori tudi Štepec: "Država SHS v javnem kolektivnem spominu tone v pozabo. Že v času Kraljevine SHS se poudarja predvsem 1. december 1918 (dan ustanovitve Kraljevine SHS, op. P. B.) in tudi po drugi svetovni vojni je potem zapuščina državnosti, dediščina te prve države utonila v pozabo. Šele v zadnjem času, od osemdesetih in skupaj z odkrivanjem pomena 1. svetovne vojne za samo razumevanje 20. stoletja in pa tudi z iskanjem korenin slovenske državnosti se vedno bolj zavedamo pomena tega enomesečnega obdobja Države SHS."
Polona Balantič
Na oknih Kazine nalepljeni letaki: "V prosti Jugoslaviji ne trpimo nemških napisov. Spominjajo nas časov našega narodnega suženjstva. Odstranite jih takoj!"
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje