Precej dogajanja bo v Magrittovem muzeju oziroma palači Altenloh, jeseni pa se bo selilo v bruseljski spomenik Atomium.

Septembra bodo v Atomiumu na ogled najznamenitejša Magrittova dela, kot sta Ljubimca, ki prikazuje moškega in žensko med poljubljanjem, pri čemer sta obraza prekrita z blagom, in avtoportret Sin človekov, na katerem obraz s klobukom na glavi prekriva jabolko.

Rene Magritte (1898—1967) se je rodil v Lessinesu v Belgiji. Študiral je v Bruslju. Od leta 1927 je živel v Parizu in se priključil nadrealistom okoli Andrea Bretona. Po letu 1930 je znova živel v Bruslju, kjer domuje tudi njegov muzej.

Duhovito poigravanje s podobami
Velja za enega najpomembnejših nadrealističnih slikarjev. Ni sledil podzavesti, temveč je skušal stvarnost predstaviti v novih, presenetljivih oblikah. Njegove mnogokrat paradoksalne in enigmatične podobe so polne simbolov sanj, otroških spominov, hrepenenja in nedosegljive sreče, naslikane v iluzionistični perspektivi in s pozornostjo do detajla.

Uporabljal je omejeno število skrbno izbranih motivov, ne glede na to, s katerim medijem je ustvarjal. Motive, kot so na primer pipa, klobuk in oblačno nebo, je vedno znova uporabljal v različnih kombinacijah in nenavadnih kontekstih. Znan je predvsem po svojih nenavadnih kompozicijah in ustvarjanju provokativnih fantazij, ki jih je osmišljeval znotraj elementov vsakodnevnega življenja.

Med njegova najbolj znana dela spadajo tista, v katerih je opozarjal na varljivost podob in si jih na predavanjih pogosto "izposojajo" profesorji semiologije: upodobil je, denimo, pipo in jabolko, ki jima je pripisal "To ni pipa." in "To ni jabolko". S tem je želel opozoriti, da gre pri upodabljanju predmetov, pa čeprav izjemno naturalističnem, še vedno zgolj za upodabljanje in naslikane pipe ne moremo uporabiti za to, kar je njen namen: jo napolniti s tobakom. Pa tudi v jabolko s slike se ne da ugrizniti ...