Prvi Guggenheimov muzej v New Yorku je bil ustanovljen leta 1937 in se je sprva imenoval The Museum of Non-Objective Painting. Nastal je zato, da bi svoj prostor dobila avantgardna umetnost prvih modernih umetnikov, kakršna sta bila Vasilij Kandinski in Piet Mondrian. V današnji stavbi je muzej zaživel leta 1959, ko je bilo dograjeno poslopje, pod načrte katerega se je podpisal Frank Lloyd Wright. Foto: EPA
Prvi Guggenheimov muzej v New Yorku je bil ustanovljen leta 1937 in se je sprva imenoval The Museum of Non-Objective Painting. Nastal je zato, da bi svoj prostor dobila avantgardna umetnost prvih modernih umetnikov, kakršna sta bila Vasilij Kandinski in Piet Mondrian. V današnji stavbi je muzej zaživel leta 1959, ko je bilo dograjeno poslopje, pod načrte katerega se je podpisal Frank Lloyd Wright. Foto: EPA
Peggy Guggenheim
Peggy Guggenheim (1898-1979) se je v Benetke preselila leta 1949 in tam ostala do smrti, medtem pa je ves čas skrbela, da je bila njena znamenita zbirka na ogled javnosti. Foto: YouTube

Razstava bo dokumentirala ne le avantgardne inovacije od poznega 19. do sredine 20. stoletja, ampak tudi delovanje šestih mecenov, ki so pripomogli k prepoznavnosti nekaterih najpomembnejših umetnikov svojega časa.

Vizionar, ki je videl lepoto v abstrakciji
Na prvem mestu je ustanovitelj muzeja Solomon R. Guggenheim (1861–1949), ki se je ob podpori in svetovanju v Nemčiji rojene umetnice Hille Rebay (1890–1967) odmaknil od tega, kar je tedaj tradicionalno zanimalo zbiratelje, in dal prednost nepredmetni oziroma abstraktni umetnosti, ki jo je začel ruski slikar Vasilij Kandinski. Guggenheimova zbirka, ki se je izoblikovala v času gospodarske krize in druge svetovne vojne v tridesetih in štiridesetih letih minulega stoletja, je bila tedaj edinstvena. Bila je tudi temelj leta 1937 ustanovljene fundacije.

Stalno zbirko je sprva sooblikovalo devet zasebnih zbirk. To so bile ob že omenjeni zbirki Solomona R. Guggenheima še zbirka del nemškega ekspresionizma in zgodnjega abstraktnega ekspresionizma Karla Nierendorfa, zbirka slik in kipov Katherine S. Dreier in zbirka Peggy Guggenheim, ki se je osredotočala na abstrakcijo in nadrealizem.

Sooblikovale so jo še zbirka del impresionizma, postimpresionizma in zgodnje moderne Justina K. in Hilde Thannhauser, del zbirke Hille von Rebay, zbirka del ameriških minimalistov in konceptualne umetnosti šestdesetih in sedemdesetih let minulega stoletja Giuseppa Panze di Biuma, zbirka ustanove Roberta Mapplethorpa ter zbirka filma, videov, fotografije in novih medijev Bohenove ustanove. Pozneje se je zbirka še povečevala.

Na razstavi bodo predstavljena dela priznanih umetnikov, kot so bili Alexander Calder, Paul Cezanne, Marc Chagall, Vasilij Kandinski, Paul Klee, Piet Mondrian, Pablo Picasso, Jackson Pollock in Vincent van Gogh. Ob njih bodo na ogled tudi dela nekaterih širši javnosti danes manj znanih umetnikov.