Razstava predstavlja vse slikarje, kiparje, grafike in fotografe, ki so delovali ali še delujejo na območju Pomurja. Foto: Galerija Murska Sobota
Razstava predstavlja vse slikarje, kiparje, grafike in fotografe, ki so delovali ali še delujejo na območju Pomurja. Foto: Galerija Murska Sobota
Galerija Murska Sobota
Poleg razvoja pomurske umetnosti se bo na razstavi mogoče seznaniti tudi z razvojem posameznih umetnikov. Foto: Galerija Murska Sobota
Galerija Murska Sobota
Na ogled je desetina vseh del, ki jih hranijo v stalni zbirki. Foto: Galerija Murska Sobota

S postavitvijo, ki bo na ogled do 23. marca, želijo predstaviti, kaj je nastajalo v Pomurju na področju likovne umetnosti od najstarejšega dela, ki ga hranijo v zbirki, slike Ludvika Vrečiča iz leta 1932, do sodobnega dela Gregorja Purgaja iz leta 2012.

Po besedah direktorja galerije in kustosa razstave Roberta Inhofa bi pri pomurskih umetnikih lahko iskali skupne poteze, ki se kažejo v melanholičnem oziroma temačnem likovnem izrazu, s katerim običajno izražajo svojo osamljenost ali eksistencialno stisko, vendar pa izbor pričujoče razstave ni bil naravnan v tej smeri. Na ogled je 70 del najpomembnejših pomurskih umetnikov, med katerimi so tudi klasiki Marjan Gumilar, Franc Mesarič, Sandi Červek, Lojze Logar, Ignac Meden in Mirko Rajnar.

V sedemdesetih letih 20. stoletja je Murska Sobota dobila prvo skupino akademskih slikarjev, ki so se šolali na ljubljanski akademiji za likovno umetnost, med njimi Mesariča, Logarja, Ladislava Danča in Štefana Hauka, in so pomenili prelomen spoj z modernistično likovno umetnostjo. V osemdesetih letih se je izoblikovala še mlajša generacija umetnikov, znanih po svojstvenem pristopu - Červek, Gumilar, Nikolaj Beer in Zdenko Huzjan.

Od figuralike do izpraznjene površine
Postavitev ne predstavlja zgolj širšega razvoja pomurskega ustvarjanja, temveč nakaže tudi spremembe, ki so jih prešli opusi posameznih umetnikov. Červekov razvoj lahko spremljamo od slike Pod križem iz leta 1985 do Črne slike iz leta 2012, s katero se predstavi kot lovilec svetlobe. Začel je s figuraliko, razlaga Inhof, nato likovno ploskev rahljal, najprej z modro, potem sivo in nato še s črno barvo, ter pozneje iz črne izpraznjene površine naredil korak do viskozne, zrcalne površine slike.

Poleg naštetih umetnikov se predstavljajo še Igor Banfi, Dubravko Baumgartner, Franc Bencak, Dare Birsa, Martina Bohar - Mihoković, Ivo Bošnjaković, Mirko Bratuša, Irena Brunec - Tebi, Anton Buzeti, Robert Černelč, Marika Danč - Roth, Dominik Fras, Štefan Galič, Matjaž Geder, Zlatko Gnezda, Endre Gönter, Wilhelm Heiliger, Jože Horvat - Jaki, Karel Jakob, Ferenc Kiraly, Suzanne Kiraly - Moss, Jože Kološa - Kološ, Franc Kuhar, Priska Kulčar, Koloman Novak, Ditka Petkovič, Vladimir Potočnik starejši, Katja Sudec, Dušan Šarotar, Natalija Šeruga, Borut Vild in Aleksander Vukan.