Spoznavanje Afganistana in načina življenja njegovih prebivalcev predstavljajo fotografije fotografov Mance Juvan, Arneja Hodaliča, Boruta Krajnca in Mareta Lakoviča, ki je avtor objavljenega posnetka, ob njih pa so razstavljene še fotografije enaindvajsetih Slovenk in Slovencev, ki so bili v Afganistanu. Foto: SEM/Mare Lakovič
Spoznavanje Afganistana in načina življenja njegovih prebivalcev predstavljajo fotografije fotografov Mance Juvan, Arneja Hodaliča, Boruta Krajnca in Mareta Lakoviča, ki je avtor objavljenega posnetka, ob njih pa so razstavljene še fotografije enaindvajsetih Slovenk in Slovencev, ki so bili v Afganistanu. Foto: SEM/Mare Lakovič
SEM
Ralf Čeplak Mencin, sicer kustos za Azijo, Avstralijo in Oceanijo v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM), je podatke in gradivo zbiral v Sloveniji, Evropi in v Afganistanu, pri čemer je nastal arhiv 7.000 fotografij, 28 zgodb in več kot 400 predmetov. Foto: Festival pomladi
Obrazi Afganistana v SEM

Razstavni projekt - ki je nastal v sodelovanju z več ustanovami in posamezniki, tudi z Muzejem za Azijo in Tihi ocean iz Varšave, ki je za razstavo posodil svojo zbirko o raznoliki tradicijski kulturi te dežele - je v Slovenskem etnografskem muzeju zastavil Ralf Čeplak Mencin, avtor in kustos razstave. Čeplak Mencin, sicer kustos za Azijo, Avstralijo in Oceanijo v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM), je podatke in gradivo zbiral v Sloveniji, Evropi in v Afganistanu, pri čemer je nastal arhiv 7.000 fotografij, 28 zgodb in več kot 400 predmetov.

Najprej knjiga, nato še velika razstava
Lanskega oktobra je pod istim naslovom, kot ga nosi razstava, izšla knjiga, ki jo je založil in izdal SEM, njen urednik in soavtor pa je prav tako Čeplak Mencin. Obsežna izdaja prinaša zgodbe Slovenk in Slovencev o njihovi osebni izkušnji Afganistana.

Ralfa Čeplaka Mencina so pri raziskovanju tako torej navdihovali tudi popotniki z naših tal, ki so v zadnjih desetletjih minulega stoletja odkrivali Afganistan - najsibo na "hipijevski poti", v vlogi mirovnih posrednikov, kot alpinisti ali aktivisti. Delci njihovih zasebnih zbirk so v spremstvu zgodb na razstavi na ogled skupaj z afganistansko zbirko iz Varšave.

Med razstavljenimi predmeti, ki pričajo o raznolikosti tradicij kulture Afganistana od 19. do 20. stoletja, pa najdemo med drugim glasbila, oblačila, orožje, nakit, zemljevide, akvarele, izdelke iz poldragih kamnov, znamke, bankovce, popotniške dnevnike in še mnoge druge predmete.

Razstava obiskovalca vodi skozi dvanajst poglavij, in sicer Afganistan so ljudje, Kje leži Afganistan, Kako se je spreminjal Afganistan, Afganistan doma, Afganistanska kultura, Slovenska vojska v Afganistanu, Daleč od doma, Afganistan in droge, Na tem svetu nismo sami, Brez meja (Eva Petrič), Opolnomočenje Afganistank in Ne pozabimo na Afganistan. Sonorična instalacija Spevi neobstoja avtorice Hanne Preuss pa daje dodatno razsežnost razstavljenim vsebinam.

Fotografije, instalacija in filmi
Spoznavanje Afganistana in načina življenja njegovih prebivalcev predstavljajo fotografije fotografov Mance Juvan, Arneja Hodaliča, Mareta Lakoviča, Boruta Krajnca in še enaindvajsetih Slovenk in Slovencev, ki so bili v Afganistanu.

Postavitev Afganistan – slovenski pogledi spremlja tudi prej omenjena umetniška instalacija Brez meja Eve Petrič, ki predstavlja sobivanje ljudi in različnih kultur na skupnem planetu. Razstavni projekt pa prinaša še osem dokumentarnih filmov, med katerimi je na ogled tudi film Meje, ki ga podpisuje Damjan Kozole, in film Le dihajoče bitje prosilca za azil Ahmada Adeliana.

Razstavo v Slovenskem etnografskem muzeju bo drevi ob 18. uri odprl minister za kulturo Tone Peršak, slavnostni govornik odprtja bo nekdanji predsednik RS-a Danilo Türk.

Obrazi Afganistana v SEM