Na natečaju izbrana skulptura je del umetnikovega deset let trajajočega projekta
Na natečaju izbrana skulptura je del umetnikovega deset let trajajočega projekta "rekonstruiranja" nasilno uničenih dragocenosti. Doslej jih je poustvaril že 600 (od približno sedem tisoč del, kolikor jih je izginilo iz muzeja v Bagdadu). Foto: AP
David Shrigley: Really Good
Štafeto četrtega stebra bo Rakowitz prevzel od skulpture Really Good, orjaškega dvignjenega palca, ki si ga je zamislil David Shrigley in ki trenutno spodbudno (ali sarkastično?) bedi nad trgom Trafalgar. Foto: Reuters
Michael Rakowitz, The Invisible Enemy Should Not Exist (Nevidni sovražnik ne bi smel obstajati)
Michael Rakowitz je ameriški umetnik, vnuk beguncev, ki sta iz Iraka prišla v štiridesetih letih 20. stoletja. Foto: Reuters
Smetana, češnja ... in brezpilotni letalnik, ki budno dokumentira vsak premik na trgu pod seboj. Foto: Reuters
Phillipsonova pojasnjuje, da je njen brezpilotni komentar tega, kako zelo smo se že sprijaznili z družbo, v kateri je stalni nadzor nekaj običajnega. Foto: Reuters

Skulptura The Invisible Enemy Should Not Exist (Nevidni sovražnik naj ne obstaja), delo Američana Michaela Rakowitza, bo enega najprestižnejših piedestalov - t. i. "četrti steber" sredi Londona - zasedel v letu 2018. Kip je umetnikov odziv na "kulturni genocid" in človeško tragedijo, ki se dogajata v deželah, kot sta Irak in Sirija.

"Pravi" krilati bik, upodobitev zaščitniškega božanstva, ki se imenuje Lamassu, je približno od leta 700 pr. Kr. stal na vhodu v starodavno mesto Ninive (danes je to v bližini Mosula v Iraku). Lokacija je bila nekaj časa v rokah IS-ja, zdaj pa imajo oblast nad njo iraške vojaške sile. Bik je bil, tako kot še cela vrsta neprecenljivih artefaktov, uničen v napadih na mosulski arheološki muzej.

Umetnina predstavlja življenja, ki se jih ne bo dalo rekonstruirati
"Tokrat bo prvič, da bo projekt umeščen na javni kraj, in to prav v času, ki smo priča množičnim migracijam ljudi iz Iraka in Sirije,"
je Rakowitz poudaril v svoji izjavi za javnost. "Umetnina tako postane nekakšen simbol za vsa človeška življenja, ki se jih ne da rekonstruirati - pa naj gre za kulturni genocid ali zažiganje knjig. Uničevanje artefaktov gre vedno z roko v roki s človeško katastrofo."

Velika Britanija je leta 2003 sodelovala pri napadu na Irak, takrat na podlagi domneve, da ima Sadam Husein orožje za množično uničenje. Iraški vojni je nasprotoval velik del britanskega prebivalstva, številni kritiki Tonyja Blaira pa prav v invaziji in njenih krvavih posledicah vidijo glavni razlog za vzpon IS-ja.

"Reciklirani" artefakti vstanejo od mrtvih
Rakovitz svoj projekt nadgrajuje in razvija že od leta 2007. Večinoma uporablja reciklirane embalaže hrane z Bližnjega vzhoda in iz njih ustvarja replike dragocenih artefaktov, ki so bili poškodovani ali uničeni med plenjenjem bagdadskega muzeja leta 2003. V zadnjem času motive izbira tudi med umetninami, ki so bile žrtve IS-ja.

Doslej je poustvaril že 600 od približno sedem tisoč del, kolikor jih je izginilo v Bagdadu. "Ustvarjanje teh prividov originalov ima globok pomen, a obenem je postalo tudi jasno, da je nemogoče poustvariti zgodovino. Ne glede na naše moderne tehnologije - DNK družb se ne da sestaviti nazaj," je povedal za britanski The Guardian.

Trg Trafalgar je eno izmed prometnih vozlišč Londona; vsak dan ga prečka na tisoče turistov. Tako je idealno prizorišče za uradne proslave in spektakle - pa tudi za množične proteste. "Četrti steber" je zrasel leta 1841; nanj naj bi postavili klasičen kip konjenika, a je za projekt še pred dokončanjem zmanjkalo denarja. Steber je prazen sameval dolgih 158 let - dokler niso Britanci dobili izvrstne zamisli za serijo "začasnih razstav". Na četrtem stebru se je od leta 1999 izmenjalo že enajst del sodobnih umetnikov z vsega sveta.

Veliki brat vas gleda (s kupčka stepene smetane)
V letu 2020 bo lastništvo nad stebrom prevzela Heather Phillipson z orjaško porcijo stepene smetane, okrašene s češnjo, muho in utripajočim brezpilotnim letalnikom. Delujoča naprava bo opremljena s kamero, ki bo 24 ur na dan nadzirala trg Trafalgar.

Phillipsonova je po lastnih besedah navdušena nad tem, da bo lahko svoje delo razstavila v takem "družbenem in spolitiziranem kontekstu", saj odraža družabno naravo trga, pa tudi njegovo politično vlogo kot lokacije za politične shode.

Utripajoči letalnik bo imel tudi lasten wi-fi; mimoidoči se bodo lahko prijavili in si prek spleta ogledali njegov neposredni prenos s trga. Phillipsonova pojasnjuje, da je njen brezpilotni letalnik komentar tega, kako zelo smo se že sprijaznili z družbo, v kateri je stalni nadzor nekaj običajnega.

"Mislim, da moje delo obstaja nekje v območju vzhičenega nelagodja. Na prvi pogled je videti radostno, a s časom se zraven prikradejo še drugi elementi. Steber postane spomenik napuhu in bližajočemu se sesutju."