V Narodni galeriji ob 19.00 vrata odpira razstava Figura in ornament - baročni kipar Johannes Komersteiner in njegov krog. Izbor del predstavlja na Slovenskem skoraj neznano ime kiparja, ki se je iz Tirolske preselil v Ljubljano in tam deloval med letoma 1673 in 1687, večino opusa pa je ustvaril na Hrvaškem. Razstava združuje 36 del samega Komersteinerja in mojstrov iz njegove delavnice.

Osamela rimski bog in junak
Komersteiner je bil kipar in mizar. V Ljubljani je postavil kamnita vodnjaka Herkula in Neptuna, od katerih sta ostali le naslovni figuri. Figura Herkula zdaj krasi vežo ljubljanske mestne hiše, na začetku omenjena figura Neptuna pa je del vodnjaka na stičišču Gosposke in Salendrove ulice v Ljubljani.

Tradicionalno rezbarsko-kiparsko kulturo Kranjske, ki se je izražala predvsem v ustvarjanju zlatih oltarjev, je Komersteiner moderniziral z baročnimi novostmi, med katere sodijo nekateri dekorativni elementi in slogovno naprednejše oblikovanje figur.

"Lastita" si ga dva naroda
Večino kiparsko-rezbarskega opusa je Komersteiner ustvaril na Hrvaškem. V zagrebških pisnih virih se je prvič pojavil leta 1676, ko se je v pogodbi za izdelavo kipa za zagrebški jezuitski kolegij lastnoročno podpisal in v nemščini pripisal, da je kipar iz Ljubljane.

V kiparstvo severne Hrvaške je prinesel nekatere novosti, ki se kažejo v oblikovanju svetniških figur, v arhitekturi in ornamentiki oltarjev in pravzaprav pomenijo prodor baroka na to območje. Prevzemal je prestižna naročila, kakor so oltarji za zagrebško katedralo in jezuitsko cerkev sv. Katarine.

Postavitev, ki so jo pripravili v sodelovanju z zagrebškim Muzejem za umetnost in obrt, je povzetek pregledne razstave, ki je bila v Zagrebu na ogled v prvi polovici leta. V Ljubljani bo razstava na ogled do 25. septembra.