Foto:
Foto:
Na razstavi s svojim projektom sodelujeta Emil Hrvatin (na sliki) in Peter Šenk.

Projekt, ki sta ga njegova avtorja Emil Hrvatin in Peter Šenk zasnovala kot kritiko sodobne humanitarne politike, kot se izvaja po celem svetu, bodo v galeriji Filodrammatica na Reki odprli danes ob 20.00. Gre za projekt, ki se ga ne da enostavno uvrstiti na določeno področje, saj se loteva tem s področja arhitekture, medijske umetnosti, instalacij in sociopolitičnih analiz. Razstava bo na Reki gostovala do 29. 11., potem se seli v Zagreb.

Analize hotelov, ki so delovali kot begunska taborišča
Avtorja bosta predstavila različne faze postavitve, analizirala pa bosta tudi tri hotele, ki so bili med vojno na Hrvaškem spremenjeni v begunska taborišča. S hotelskim osebjem v Umagu, Petrčanih pri Zadru in na Reki sta tako Hrvatin in Šenk opravila pogovore, ki bodo na Reki zastopali zvočni del razstave. Njen del bo tudi projekt o begunskem taborišču Monterrey v Mehiki, ki so ga skupaj pripravili Šenk, Hrvatin in arhitekturna skupina Aura iz Berlina.

Zakaj odrinjeni na stran?
Projekt Begunsko taborišče za državljane prvega sveta je del raziskovalne umetniške platforme First World Camp, ki analizira in kritično obravnava izolacijske mehanizme v sodobnih neoliberalnih družbah. Begunska taborišča in vojaška oporišča so tako postavljena daleč od urbanih mestnih središč. Kaj o tem mislijo na Hrvaškem, kjer ima večina ljudi izkušnje z vojno, veliko pa jih je na lastni koži doživelo tudi begunska taborišča, bodo lahko obiskovalci izrazili na anketi, ki je dosegljiva na spletu, objavljena pa je bila tudi v hrvaškem dnevniku Novi list.

Begunstvo na Hrvaškem še vedno aktualno
Da je tematika begunstva na Hrvaškem še vedno aktualna, kaže akcija Begunci, ki jo pripravlja reška kulturna organizacija Drugo more in v okviru katere je postavljen tudi slovenski projekt. Poleg njega bodo na Reki predvajali tudi številne dokumentarne filme, v soboto pa se bo mogoče udeležiti predavanj in predstavitev projektov na temo begunstva.