Delavnica je po zaslugi jarke svetlobe, mikroskopov in pincet bolj podobna operacijski sobi kot likovni delavnici. A na mizah namesto živih pacientov ležijo umetnine. Foto: Kunstmuseum Bern
Delavnica je po zaslugi jarke svetlobe, mikroskopov in pincet bolj podobna operacijski sobi kot likovni delavnici. A na mizah namesto živih pacientov ležijo umetnine. Foto: Kunstmuseum Bern

Od petka naprej lahko obiskovalci švicarske prestolnice skozi okno posebej za to prirejene delavnice opazujejo, kako poteka restavracija del. Muzej ponuja tudi vodstvo po delavnici.

Cornelius Gurlitt je desetletja dolgo hranil obsežno zbirko, v kateri je bilo veliko nezakonito odtujenih del in umetnin, ki so jih nacisti označili za izrojeno umetnost. Večino je nabral njegov oče Hildebrand Gurlitt, ki je med vojno po pooblastilu nacističnega režima preprodajal t. i. "degenerirano" moderno umetnost, ki so jo zasegali muzejem in zasebnikom. Prve ocene vrednosti zbirke so se gibale okoli milijarde dolarjev, kar pa je bila najbrž vseeno previsoko postavljena številka, ugotavljajo strokovnjaki danes. "To je najpomembnejša zbirka umetnosti iz časa nacizma, kar so jih našli v zasebni lasti od obdobja tik po vojni," ugotavlja profesor zgodovine Jonathan Petropoulos.

Naključno odkritje zbirke leta 2012 - Gurlitta so preiskovali zaradi suma utaje davkov - je bilo v svetu umetnosti velika senzacija. Cornelius Gurlitt je še pred koncem preiskave leta 2014 umrl; v oporoki je zbirko zapustil bernskemu muzeju - odločitev, ki je takrat umetniške kroge presenetila, saj ni imel nobene povezave z muzejem ali s Švico sploh. Bernski muzej je dar sprejel, a pod pogojem, da dela, katerih poreklo je nerazčiščeno, ostanejo v Nemčiji. Institucija trenutno sodeluje z nemško Fundacijo izgubljene umetnosti, ki - po mnenju nekaterih prepočasi - razvozlava provenienco posameznih kosov iz zbirke.

Restavracija del, ki sta jih med drugim poškodovala prah in plesen, zahteva najvišje varnostne ukrepe: delavnica je skoraj v celoti zavita v plastiko. S takšno karanteno bi v Bernu radi preprečili, da bi se spore preselile še na druge zaklade iz njihove zbirke.

V delavnici je trenutno 200 del, ki naj bi jih razstavili novembra. Na ogled bodo dela Augusta Mackeja, Otta Dixa, Emila Noldeja, Ernsta Ludwiga Kirchnerja in Maxa Liebermanna. Večina del je na papirju. Rdeča nit razstavljenih del bo koncept "izrojene umetnosti".

Sočasno bo na razstavišču Bundeskunsthalle Bonn na ogled 250 drugih del iz Gurlittove zbirke.