V Galeriji Cankarjevega doma (CD) se bo drevi s podelitvijo nagrad začel 12. slovenski bienale ilustracije (SBI). Nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo letos prejme Marjan Manček. Žirija je na razstavo uvrstila dela 67 avtorjev, kar je največ doslej, v Galeriji CD pa bo predstavljen tudi izbor Mančkovih ilustracij za otroke in odrasle. Kot so ob letošnji izdaji zapisali v CD-ju, so se v vseh teh letih bienala ob imenitnih, likovno dognanih in izpovedno bogatih delih znanih umetnikov ilustracije uveljavljali mlajši avtorji, ki so vsak po svoje vnašali nove likovne rešitve in drugačne avtorske poetike, prenavljali slikarske tehnike, uvajali elemente filma, stripa, animiranega filma, elektronskih medijev in drugih sodobnih tehnologij. S svojim delom so bienalu vlivali novo življenjsko in ustvarjalno energijo. Foto: BoBo
V Galeriji Cankarjevega doma (CD) se bo drevi s podelitvijo nagrad začel 12. slovenski bienale ilustracije (SBI). Nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo letos prejme Marjan Manček. Žirija je na razstavo uvrstila dela 67 avtorjev, kar je največ doslej, v Galeriji CD pa bo predstavljen tudi izbor Mančkovih ilustracij za otroke in odrasle. Kot so ob letošnji izdaji zapisali v CD-ju, so se v vseh teh letih bienala ob imenitnih, likovno dognanih in izpovedno bogatih delih znanih umetnikov ilustracije uveljavljali mlajši avtorji, ki so vsak po svoje vnašali nove likovne rešitve in drugačne avtorske poetike, prenavljali slikarske tehnike, uvajali elemente filma, stripa, animiranega filma, elektronskih medijev in drugih sodobnih tehnologij. S svojim delom so bienalu vlivali novo življenjsko in ustvarjalno energijo. Foto: BoBo
Marjan Manček
Leta 1948 v Novem mestu rojeni Manček je iz angleščine in zgodovine diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med študijem se je preživljal z risanjem karikatur za domače in tuje časopise ter revije. V svobodnem poklicu je poleg ilustracij za mladinsko periodiko ilustriral več kot 200 knjig, od tega 33 avtorskih slikanic. Ustvaril je več stripov, likovnih zasnov za lutkovne predstave in devet kratkih animiranih filmov. Od leta 1981 živi in ustvarja v Selščku pri Cerknici. Foto: BoBo
Kozlovska sodba v Višnji gori
V ilustratorski karieri je Manček sodeloval z mnogo slovenskimi pesniki in pisatelji ter likovno opremil več kot 200 knjig. Foto: Mladinska knjiga
12. bienale slovenske ilustracije
Žirija 12. bienala v sestavi Damir Globočnik (predsednik), Barbara Sterle Vurnik, Alenka Vidrgar, Lucijan Bratuš in Nina Pirnat Spahić je letos pregledala 137 prijavljenih ilustratorskih projektov. Zunaj konkurence so bili na razstavo tokrat povabljeni Danijel Demšar, Ančka Gošnik Godec, Silvan Omerzu, Lila Prap, Alenka Sottler in Huiqin Wang.

Na 12. slovenskem bienalu ilustracije so za življenjsko delo nagradili Marjana Mančka. Nagrado Hinka Smrekarja je žirija namenila Damijanu Stepančiču za ilustracije v knjigi Arsenij!, plaketo Hinka Smrekarja sta prejeli Suzi Bricelj in Tina Dobrajc, priznanje Hinka Smrekarja pa je žirija namenila Andreji Peklar in Mateju Stupici.

Ilustracije, s katerimi so odraščali rodovi
O Mančku je umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe zapisala, da ima v slovenski ilustraciji poseben položaj že več desetletij. Ilustriral je številne knjige za otroke, med katerimi so najbolj znane Mojca Pokrajculja, Pedenjped, Zlata ribica, Peter Klepec, Kozlovska sodba v Višnji Gori, Zrcalce in Kraljična na zrnu graha. Poleg tega je ustvaril bogat opus avtorskih slikanic in stripov, svoje risane junake pa oživil tudi v več animiranih filmih.

Zanj sta značilni posebna oblika humorja in čvrsto risarsko izhodišče. Je izjemen pripovedovalec zgodb s pretanjenim smislom za humor ter s prefinjenim in ustvarjalnim pogledom na jezik. V njegovih stripovskih zgodbah se srečamo s precizno oblikovanimi glavnimi junaki, ki se različno znajdejo v različnih okoliščinah, predvsem pa so radovedni raziskovalci časa in prostora, ki jih obdaja, je še zapisala.

Ilustracija spregovori o grozi druge svetovne vojne
Stepančič je nagrado Hinka Smrekarja prejel za ilustracije v knjigi Arsenij!, ki bo v kratkem izšla pri Založbi Miš. Stepančič ožje ilustratorsko področje povezuje s prvinami slikarstva in grafike, stripa in drugih likovnih pristopov. Njegova likovna interpretacija je zato lahko samosvoja, vendar vselej prilagojena vsebini literarne predloge in njenemu temeljnemu sporočilu.

Zgodba Arsenij! je postavljena v čas bitke na Ceru, tj. v enega prvih spopadov v prvi svetovni vojni. Tudi spremljevalca tragične zgodbe - krokarja je Stepančič predstavil na način, pri katerem likovna sredstva in učinki prepričljivo ter izvirno odražajo vsebinsko poglobljen, ekspresiven in dramatičen vpogled v nesmiselnost vojskovanja, piše v utemeljitvi.

Suzi Bricelj je plaketo prejela za ilustracije v knjigi Pesmi in pesmičice Vinka Möderndorferja (Mladinska knjiga, 2015). Barvite in igrive ilustracije, pri katerih je v celoto povezala barvo, naneseno s čopičem, in pretanjeno risbo z barvnimi svinčniki, so polne duhovitih domislic, motivnih pristopov in različnih likovnih prijemov. Učinkovito vstopajo v dialog z besedilom in sledijo njegovi notranji dinamiki.

Tina Dobrajc je plaketo prejela za ilustracije za knjigo Kurent Aleša Štegra (Mladinska knjiga, 2015). V tehniki tempere in akrila na karton izdelane ilustracije temeljijo na inventivnih kompozicijskih rešitvah, dinamiki upodobljenega, pronicljivi nadgradnji literarne predloge ter v skrbnem študiju razmerij med svetlobo in temo.

Andreja Peklar je priznanje prejela za ilustracije za knjigo Ferdo, veliki ptič (KUD Sodobnost International, 2016). Kompozicije samozadostno predstavijo zgodbo naslovnega junaka. Posamezni motivi spominjajo na kolažne sestave. Izstopa občutek za celoto, sestavljeno iz igrivih motivnih elementov.

Stupica je priznanje prejel za ilustracijo iz leta 2015 v tedenski Dnevnikovi prilogi Objektiv. Kot je zapisala žirija, je njegove ilustracije mogoče razumeti kot likovni komentar sodobnega umetnika na pereča vprašanja našega časa.

Pohvalo za mladega ustvarjalca je žirija namenila Sanji Zamuda za ilustracije v knjigi Plankton: majhni organizmi velikega pomena (v samozaložbi, 2016), posebno pohvalo pa Ani Zavadlav za ilustracije v knjigi Zadnja pomlad Janeza Menarta (Mladinska knjiga, 2016).

Pohvalo žirije za izvirno izvedbo knjige pa je prejela Marija Prelog za knjigo umetnika Ptice skrite v papirju (v samozaložbi, 2015).