Platno Diana in Kalisto je že na ogled v Londonu, medtem ko je Diana in Akteon trenutno še na
Platno Diana in Kalisto je že na ogled v Londonu, medtem ko je Diana in Akteon trenutno še na "turneji". Skupaj ju bodo izobesili julija, najprej v Londonu, nato pa v Edinburghu, kjer bosta leta 2014 dočakali začetek Iger Commonwealtha. Foto: EPA

Če bi Diana in Kalisto zapustila Veliko Britanijo, bi bilo to tako, kot če bi se morala Italija posloviti od Michelangelovega Davida.

BBC-jev urednik za kulturo Will Gompertz
Tizian: Diana in Akteon (1556-1559)
Ko je škotska vlada leta 2009 privolila, da bo pristavila nekaj k vsoti približno 53,4 milijona evrov, kolikor je stal nakup Diane in Akteona, je to sprožilo sovražne opombe nekaterih škotskih poslancev, ki se jim nikakor ni zdelo primerno, da država v času vedno globlje finančne krize financira nakupe neke umetnosti, ki niti ni velikega pomena za britansko nacionalno kulturo. Škotski poslanec Ian Davidson je dejal, da bi bila donacija škotske vlade upravičena le, če bi šlo za nakup dela kakšnega britanskega umetnika, ne pa 'večini nepoznanega Tiziana': "Za Tiziana je slišalo zelo malo ljudi in številni bi mislili, da gre za italijanskega nogometaša. Kakšen je torej smisel takšnega zapravljanja denarja?"
Obe sliki tvorita del cikla slik, ki ga je Tizian naslikal po naročilu španskega kralja Filipa II., ki je bil v zadnjih 25 letih Tizianovega življenja glavni odjemalec njegovih slik.

Britanska Narodna galerija je k nakupu Tizianovega platna Diana in Kalisto, katerega lastništvo si bo odslej delila z Narodnimi galerijami Škotske, primaknila 25 milijonov funtov. Preostalih dvajset milijonov funtov se je nakapljalo od dobrodelnih organizacij, dobička od loterije in zasebnih donatorjev. Galerijam tako na splošno javnost sploh ni bilo treba nasloviti prošnje za finančno pomoč.

Direktor narodne galerije Nicholas Penny prostodušno priznava, da je nakup zradiral večji del prihrankov, ki jih je ustanova s prispevki donatorjev zbirala več kot sto let. "Res je, da smo z nakupom močno obremenili svoj proračun, ampak če te priložnosti ne bi izkoristili, bi se verjetnost, da bomo v prihodnosti še dobivali kake prispevke, močno zmanjšala."

Imaš sploh lahko "preveč" Tizianov?
"Vem, da si marsikdo misli, da bi bilo bolje kupiti deset manjših kosov, a narodna galerija je navsezadnje zbirka velikih mojstrovin," dragi nakup opravičuje Penny. "Če bi danes lahko na kupu zbrali Gainsborougha, Turnerja in Constabla, bi se strinjali ne le, da je danes velik dan, ampak tudi, da sami ne bi bili umetniki, kakršni so, če ne bi poznali Tiziana."

"Seveda kar nekaj Tizianovih del že imamo. Ampak ta očitek se mi zdi nekaj takega, kot če bi kdo rekel: Pa saj že obstaja ena Shakespearova drama, ali je res treba poznati še kako?"

V praksi nakup pomeni, da se bo slika Diana in Kalisto pridružila svoji spremljevalni sliki, Diana in Akteon, ki sta jo galeriji s skupnimi močmi za 50 milijonov funtov kupili leta 2009. Obe ceni, čeprav na prvi pogled astronomski, sta menda samo tretjina vsote, ki bi jo sliki prinesli na prostem trgu.

Če denarja ne bi zbrali, bi se drug kupec gotovo našel
"Take neverjetno redke slike se na trgu ne pojavijo pogosto, in kadar se, so v igri vedno z nafto bogate dežele, ki bi svoje muzeje rade napolnile z znanimi mojstrovinami, za kar imajo na razpolago neizčrpna sredstva," je za agencijo AP razložil zavarovalniški strokovnjak za umetnost Robert Korzinek. "Ta proces je popolnoma spremenil tržne cene."

Tizianovi platni sta bili od samega začetka zamišljeni tako, da morata viseti eno ob drugem. V obeh primerih gre seveda za motiv iz klasične mitologije. Diana in Kalisto je prizor nimfe, ki je zanosila z Jupitrom, zaradi česar mora biti izgnana iz kroga spremljevalk boginje lova Diane.

Obe sliki je Tizian v petdesetih letih 16. stoletja naslikal po naročilu španskega kralja Filipa II., pravzaprav je za monarha ustvaril kar šest velikih slik z motivi iz Ovidijevih Metamorfoz. Dve sta v Veliko Britanijo prispeli leta 1789; od tedaj sta v lasti iste aristokratske družine, ki jih od leta 1945 daje na posodo Narodni galeriji Škotske.

Poseben "popust"
Njun lastnik, vojvoda Sutherlandski, je leta 2008 sliki ponudil na prodaj, kar je sprožilo vsesplošno zbiralno akcijo z vladno podporo. Pri prodaji Diane in Kalista je začetno ceno na koncu spustil za pet milijonov funtov.

Penny priznava, da je bil nakup obeh slik do samega konca pod velikim vprašajem, še posebej zaradi nerazveseljivega gospodarskega položaja, rasti nezaposlenosti in vladnih varčevalnih ukrepov. "Velikokrat se nam je zazdelo, da smo začeli nekaj, česar ne moremo končati."

Če bi Diana in Kalisto zapustila Veliko Britanijo, bi bilo to tako, kot če bi se morala Italija posloviti od Michelangelovega Davida.

BBC-jev urednik za kulturo Will Gompertz