V četrtek je ob predstavitvi restavrirane slike povedala vodja rimskih muzejev Rossella Vodret, da je za Caravaggia avtoportret v njegovem delu že skorajda zaščitna znamka. Sama dopušča možnost, da je umetnik, ki je bil tedaj v izgnanstvu na Siciliji, na sliki sebe upodobil preprosto zato, ker mu je manjkalo drugih modelov.

Sicer so strokovnjaki za delo Michelangela Merisija da Caravaggia (1573-1610) večinoma enotnega mnenja, da je mogoče umetnikovo podobo zaslediti na več slikah. Tudi za njegovo upodobitev Bolnega Bakha iz leta 1593 je splošno sprejeto mnenje, da gre za umetnikov avtoportret. Caravaggio ga je naslikal, potem ko si je opomogel po hudi bolezni.

Avtoportret tudi v odsevu steklenice
Lani so strokovnjaki ob proučevanju zgodnejše slike Bakha iz leta 1595 tudi na njej odkrili drobcen avtoportret, ki je s prostim očesom neviden. Podoba umetnika, stoječega za slikarskim stojalom, je skrita v odsevu na steklenici, ki stoji ob mladem božanstvu.

V sliki David in Goljat iz leta 1609 je v obrazu Goljata mogoče razbrati umetnikove poteze, umetnikova podoba pa vidna tudi v ozadju na sliki Mučeništvo sv. Uršule iz leta 1610.

Sliko Čaščenje pastirjev (1609) so restavrirali štiri mesece. Strokovnjaki so delali v prostorih parlamenta, pri čemer so jih lahko obiskovalci opazovali pri delu. Na sliki je upodobljena Marija z Jezusom, ob njej so Jožef in trije pastirji. Marijina drža, osliček in vol v ozadju, pa tudi lesena konstrukcija hlevčka dajejo občutek preprostosti in pričajo o realizmu v Caravaggievem delu, po čemer je bil umetnik prepoznaven.

Letos 400-letnica Caravaggieve smrti
Caravaggio je Čaščenje pastirjev naslikal za kapucinsko cerkev Santa Maria degli Angeli v Messini. Zanjo so mu plačali 1000 skudov, kar je največja vsota, ki jo je umetnik dobil za kakšno od svojih del. Sliko velikosti 314 x 211 centimetrov bodo zdaj prepeljana nazaj v Messino, nato pa bo med letom vključena v več razstav, ki jih bodo v Italiji pripravili ob 400-letnici umetnikove smrti.