Razstave
Freska
Upajo, da bodo še letos lahko sprejeli prve obiskovalce v novo razstavišče, posvečeno novo odkriti freski iz 1. stoletja. Foto: Pokrajinski muzej Celje
Pokrajinski muzej Celje
Poglavitni cilj muzeja ostaja nespremenjen: ostati vodilna dediščinska ustanova na Celjskem. Foto: Pokrajinski muzej Celje
Pokrajinski muzej Celje
V letu 2018 si v pokrajinskem muzeju želijo povečati mednarodno dejavnost, zato načrtujejo povečano sodelovanje z muzeji partnerskih mest in sodelovanja v mednarodnih projektih. Foto: Pokrajinski muzej Celje

Dodaj v

Celjski muzej: O razpadu Avstro-Ogrske in novo odkriti antični freski

Lani več kot 25.000 obiskovalcev s plačano vstopnico
18. januar 2018 ob 14:22
Celje - MMC RTV SLO

Pokrajinski muzej Celje se bo v tem letu ozrl stoletje nazaj in osvetlil ključno dogajanje v Celju in okolici v prelomnih trenutkih razpada Avstro-Ogrske in prehoda v novo državo. Napovedali so še ureditev novega razstavišča za ustrezno prezentacijo nedavno odkrite stenske poslikave na Muzejskem trgu. V Šentjurju pa bodo postavili novo stalno razstavo o Ipavcih.

To je le nekaj razstavnih projektov, ki jih letos pripravljajo v celjskem muzeju. Tudi letos bodo nadaljevali postavitev arheološkega parka Celeia Antiqua, z razstavo Steklo na Celjskem pa bodo gostovali po krajih celjske regije, kjer so nekoč bile steklarne.

"V muzeju smo tudi lani nadaljevali arheološke raziskave antične Celeie v sklopu gradbenih del, ki potekajo v mestu. Še posebej smo bili veseli odkritja čudovitih fresk iz 1. stoletja na Muzejskem trgu, ki jih je bilo treba sprva zaščititi, da jih bomo lahko letos predstavili tudi obiskovalcem muzeja," omenja direktor muzeja Stane Rozman.

Zaradi odkritja izjemne stenske poslikave na Muzejskem trgu nameravajo s celjsko občino urediti novo razstavišče, ki bo povezano z notranjim delom lapidarija Stare grofije. Po besedah direktorja upajo, da bodo še letos lahko sprejeli prve obiskovalce.

V želji, da bi letos povečali mednarodno dejavnost, načrtujejo povečano sodelovanje z muzeji partnerskih mest in sodelovanja v mednarodnih projektih. "Želimo si pridobiti tudi status raziskovalne ustanove, da se lahko prijavljamo na razpise Javne agencije za raziskovalno dejavnost in ostale mednarodne razpise," je dejal Rozman.

V iskanju prostovoljcev za pomoč pri muzejskem delu
Kot je na predstavitvi letošnjega programa povedal direktor, se muzej vse od vzpostavitve Knežjega dvora kot muzejskega razstavišča ves čas spoprijema s pomanjkanjem osebja, ki bi delovalo na razstaviščih. Zato bodo v spomladanskih mesecih leta izvedli tečaj za muzejske mediatorje. Na tečaju si želijo pridobiti skupino prostovoljcev, ki bi sodelovala pri muzejskem delu. Izkušnje s takim načinom sodelovanja so že preverjene v tujini, to prakticirajo tudi nekateri slovenski muzeji, pravi Rozman.

Osrednji cilj Pokrajinskega muzeja Celje ostaja nespremenjen - ostati vodilna dediščinska ustanova na Celjskem. Želijo pa tudi, da bi kazalniki uspešnosti dela muzeja ostali vsaj taki, kot so bili lani ali pa boljši.


Da bi v muzej zavili tudi novi obiskovalci
Upajo, da jim bo z vsemi deležniki, ki delujejo na področju turizma, uspelo še povečati obisk muzeja in tja privabiti nove obiskovalce. V muzeju ocenjujejo, da je lani uspešno izpolnil vse zastavljene cilje. Kljub prenovi Muzejskega trga, ki je precej otežila dostop do Stare grofije, si je muzejske zbirke ogledalo nekaj več kot 25.000 obiskovalcev s plačano vstopnico. Še dobrih 80.000 obiskovalcev pa se je zvrstilo na brezplačnih razstaviščih.

Med večjimi razstavami je direktor omenil Steklo na Celjskem, kjer je predstavljena zgodovina steklarstva v krajih na Celjskem, razstavo pa spremlja tudi obsežen katalog. V sodelovanju s Cankarjevim domom so pripravili obsežno razstavo o Almi M. Karlin z naslovom Kolumbova hči, ob njej pa so se zvrstile tudi številne spremljajoče dejavnosti.

Na razstavi Celje skozi filatelijo so predstavili filatelistično in predfilatelistično gradivo Celja, z razstavo so gostovali tudi v državnem svetu. Rozman je omenil še razstavo Uganke Celjskega stropa, na kateri so predstavili posamezne predloge, ki jih je uporabil neznani mojster pri poslikavi, in razstavo Zvesto po naravi povzeta preteklost, na kateri so na ogled postavili vedute 19. stoletja.

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
frlo
# 18.01.2018 ob 19:56
Bravo Celjani, imate bogato dediščino, ki jo tudi zelo kvalitetno predstavljate. Le tako naprej. Pozdrav iz Primorske.
heristalski166
# 18.01.2018 ob 20:36
mogoče je razpad AO in priključitev SHS pomenil ekonomsko zavoro (mogoče, ker je bila slovenija vendarje v SHS in Jugo glavna na vasi), a kulturno gledano je bilo to nekaj nujnega, kajti nemški načrt za AO po koncu prve svetovne je bil, da pustijo hrvaško, bosno, češko, slovenijo pa obdržijo in je edini jezik šol ter uradov nemščina (zato je tut hitler (rojeni avstrijec) čutil izredno potrebo obiskat maribor 41, kar je bilo drugo in zadnje mesto v okupirani evropi ki ga je obiskan)
amalija
# 18.01.2018 ob 20:40
Pridite v Celje....v muzeje, na grad, na sprehod...vsako obdobje je pustilo svoj pečat...katere bomo ohranili in kako je odvisno od nas samih...
urigeller
# 18.01.2018 ob 20:11
Očitno zna le frlo brati , ostali pa politizirajo ob vsakem članku !
velenjcan
# 18.01.2018 ob 17:01
Razpad AvstroOgrske je razvoj Slovencev zaustavil za najmanj sto let.

Ja, če bi ostali pod Avstrijo, bi nas kot naroda ne bilo.
oziris.va
# 18.01.2018 ob 17:28
velenjcan
# 18.01.2018 ob 17:01

Ja, če bi ostali pod Avstrijo, bi nas kot naroda ne bilo.


Verjetno res. Sicer pa so temu narodu šteti dnevi.
vidnik2
# 19.01.2018 ob 12:59
Popravek zadnjega stavka: združitev nemčije in avstrije, ki bi v tem primeru vključevala ozemlje slovenije, bi nam kot narodu prinesla še večje sranje kot je bilo med drugo svetovno vojno.
zozozo
# 18.01.2018 ob 15:51
@Lupo - Pritoži se Avstrijcem. Oni so se odcepili.
vidnik2
# 19.01.2018 ob 12:55
Če bi ostali v zvezi s avstrijo, bi nam mogli zagotoviti, da je slovenščina enakopravna z nemščino in pa da se ne bodo združili z nemčijo.
Samo bojim se da, če to ne bi spremenilo Hitlerjevih dejanj, bi slovenci nastradali v Nemškem rajhu.
heristalski166
# 19.01.2018 ob 16:01
v celju so bila še posebej sočna prepucavanja med nemci in slovenci, ker so nemci imeli štajersko še posebej za svojo (kot omenjeno hitler zgoraj) o čemer je bil tut posnet film z naslovom aufbiks v koprodukciji rtv če se ne motim, pa se ga kar nikjer ne dobi več
Mici92
# 18.01.2018 ob 16:40
Ni res... Ponujen nam je bil dualni sistem oz. da ostanem "noter" , pa so se "naši" odločili za Balkan...

Eno je bila dokazana tragedija - za drugo opcijo ne bomo nikoli vedeli.
heristalski166
# 19.01.2018 ob 15:57
@vidnik2
sej se vidi kako kopnijo slovenci na koroškem in nemci 1918 so bili pripravljeni pustiti hrvaško, bosno, češko lihk zato da ne bi blo nobenega dualizma
Lupo
# 18.01.2018 ob 15:10
Razpad AvstroOgrske je razvoj Slovencev zaustavil za najmanj sto let.
Kazalo