Corey McCorkle je ob umetnino, upa lahko le, da bodo sodelavci centra Pompidou uspeli najti razlago za nesrečo. Foto: Office for Contemporary Art Norway
Corey McCorkle je ob umetnino, upa lahko le, da bodo sodelavci centra Pompidou uspeli najti razlago za nesrečo. Foto: Office for Contemporary Art Norway
Caspar David Friedrich: Opatija v hratsovem gozdu
Predstavnik romantične vizije sublimnega je Caspar David Friedric, ob njegovem pa stoji delo Damiena Hirsta.

14 kilogramov težko delo, ki predstavlja prepletajoča se spiralna stopnišča v najvišjem minaretu na svetu, je viselo na napravi, ki naj bi zmogla držati težo do 160 kilogramov. Kljub temu je Američanova umetnina, del razstave Sledi svetega, padla na tla. Dogodek je toliko bolj zanimiv, ker se je podobna nesreča v Pompidoujevem centru zgodila že dvakrat. Leta 2006 sta s stene padli deli prav tako ameriških umetnikov Petra Alexandra in Craiga Kauffmana. Bili sta del razstave o umetnosti v Los Angelesu v obdobju 1955-1985.

Dvigalo so pregledali strokovnjaki
Vodstvo muzeja je McCorkleja že obvestilo, da je z njegovim delom s (pre)dolgim naslovom Scale Model of Three-Part Blind Passage, Showing the Intertwining, Spiral Staircases in the Talest Minaret in the World, Selimiye, Turkey (Model tridelnega slepega hodnika, ki prikazuje prepletajoča se spiralna stopnišča v najvišjem minaretu na svetu, Selimiye, Turčija) konec. Sprožili so tudi že preoskavo, ki naj bi pojasnila, zakaj je dvigalo, katerega nosilnost so pred razstavo pregledali strokovnjaki, odpovedalo.

130 dni je visel, nato padel
Preiskavo si sprožili tudi po incidentih pred dvema letoma. Preiskovalci so izključili možnost sabotaže in sklenili, da je Alexandrovo delo Untitled (Brez naslova) padlo, ker osebje pred obešanjem umetniškega dela ni počakalo dovolj dolgo, da bi se posušilo lepilo, s katerim so umetnino pritrdili na steno. Nepojasnjena pa ostaja nesrečna usoda Kauffmanovega dela Untiteled Wall Relief (Stenski relief brez naslova). Objekt iz pleksistekla, prekrit z akrilno barvo, je na tla zgrmel šele 130 dni po trenutku obešanja, vzroka za dogodek pa ni bilo mogoče odkriti.

Vizija svetega 200 umetnikov
Maketa Coreyja McCorkleja je bila del razstave Traces du Sacré (Sledi svetega). Postavitev predstavlja vizije svetega v okoli 350 delih skoraj 200 umetnikov z vsega sveta, ki so ustvarjali v zadnjih 150 letih. Pred obiskovalcem zazeva skoraj neverjetna razlika v razumevanju sublimnega, kot je bilo značilno za romantični svetovni nazor (njegov predstavnik tudi v Pompidouju ostaja Caspar David Friedrich) do multimedijskih umetnikov sedanjega trenutka oziroma časa po 'razčaranju' sveta in 'osvoboditvi' človeka znanja in tehnologije od supersticij starega sveta.

Zanimivo je, da so kuratorji razstave v kot predstavnika istega pogleda na metafizično, kot je značilen za Friedricham, uvrstili tudi Damiena Hirtsa. Obema umetnikoma pa so v sekciji Sledi ubežnih bogov med drugim ob bok postavili še dela Augusta Strindberga, Carla Gustava Carusa in Edvarda Muncha. Velika imena razstave so še Kazimir Malevič, Francisco Goya, Bruce Nauman, Giorgio De Chirico, Marcel Duchamp, Piet Mondrian, Marc Chagall, Umbertto Boccioni, Franz Marc, Auguste Rodin, Pablo Picasso in drugi.