.
Razstava bo na ogled do 15. februarja prihodnje leto in je del mednarodnega raziskovalnega in razstavnega projekta Bauhaus - mreženje idej in praks (BauNet), ki pod vodstvom zagrebškega Muzeja za sodobno umetnost združuje štiri kulturne institucije – graški muzej Joanneum, Akademijo likovnih umetnosti iz Sarajeva in Loški muzej. Cilj projekta je temeljito raziskati in predstaviti dejavnosti in medsebojne povezave med umetniki jugovzhodne Evrope, ki so se šolali na znameniti šoli za arhitekturo, oblikovanje in vizualno umetnost Bauhaus v Weimarju.
Černigoj v Weimarju niti en semester?
Avgust Černigoj (1898-1985) velja za edinega slovenskega umetnika, ki je obiskoval omenjeno šolo. Njegova Weimarska izkušnja je bila sicer kratka, a mu je pomenila velik navdih za številne prelomne objekte, kolaže, montaže, grafike, ambiente, arhitekturne študije in druge eksperimente. Do zdaj je veljalo, da je Černigoj na Bauhausu študiral en semester, raziskovanja v okviru projekta pa kažejo, da je bil v Weimarju morda še manj.
Kot je pojasnila kustosinja Barbara Sterle Vurnik, so v arhivu šole našli doslej neznane dokumente, dokumenti o njegovem vpisu in pismo, v katerem se zaradi težkih družinskih razmer poslavlja od šole, pa pričajo, da je od vpisa do slovesa preteklo le nekaj dni.
Naš prostor za Černigojeve ideje še ni bil zrel
Weimar je bil stičišče najradikalnejših, sodobnih umetniških praks, ki so bile vezane tudi na pogled na družbo v smislu njene demokratizacije ter združevanja umetnosti in življenja. Černigoj je ideje skušal prenesti v naš prostor, ki pa zanje še ni bil zrel.
"To nam je znano že od impresionistov. Zgodovina se ponavlja, a upajmo, da v prihodnje ne bo tako in bomo znali pravočasno prepoznati tisto, kar je dobrega v naši kulturi, in ohranjati kolektivni spomin, ki je pomemben za identiteto našega naroda," je izpostavila Sterle Vurnikova.
"S projektom dodajamo delček v mozaik poznavanja Černigoja. Projekt je prinesel Slovencem nove dokumente, ki potrjujejo, da je Černigoj študiral na Bauhausu, predvsem pa Černigoja znova vrača na evropski umetnostni zemljevid, na mesto, ki ga je nekoč že imel. Postavlja se v mrežo evropske zgodovinske avantgarde," je še poudarila.
Prepričana je sicer, da bi bil Černigoj, če bi bil danes z nami, verjetno zadovoljen, ker najsodobnejši in najboljši slovenski umetniki nadaljujejo njegove ideje. Tako na primer Dragan Živadinov nadgrajuje avantgardo, "kar kaže, da je bila ideja tedaj res pred časom, da je danes aktualna in da se je Černigojev duh prijel našega prostora, pa čeprav po toliko desetletjih". K regeneraciji spomina so prispevali tako stroka kot umetniki.
Najplodovitejše zgodnje konstruktivistično obdobje
Razstava, ob kateri sta izšla tudi katalog in zbornik prispevkov lanskega simpozija o Černigoju, nosi naslov Černigoj / Theater in jo bodo na Loškem gradu odprli drevi ob 20. uri. Osredotoča se na Črnigojevo najplodovitejše in prevratno, zgodnje konstruktivistično obdobje, ko je ustvarjal gledališko kostumografijo in scenografijo ter večino drugih vrhunskih del, s katerimi se je dokončno zapisal tudi na evropski umetnostni zemljevid.