Voščena lutka cesarice Sisi je v dunajski izpostavi Madame Tussauds na ogled že od samega odprtja muzeja leta 2011. Februarja pa bodo odprli poseben razstavni prostor, v katerem bo mogoče dobiti pristen vpogled v življenje te znamenite cesarice s tridimenzionalnimi animacijami in preostalimi čuti, kot so voh, okus in tip. Foto: Madame Tussauds
Voščena lutka cesarice Sisi je v dunajski izpostavi Madame Tussauds na ogled že od samega odprtja muzeja leta 2011. Februarja pa bodo odprli poseben razstavni prostor, v katerem bo mogoče dobiti pristen vpogled v življenje te znamenite cesarice s tridimenzionalnimi animacijami in preostalimi čuti, kot so voh, okus in tip. Foto: Madame Tussauds

V mislih ima poseben razstavni prostor, ki ga bodo odprli v tem muzeju ob 180. obletnici rojstva avstro-ogrske cesarice Elizabete, žene habsburškega monarha Franca Jožefa I., bolj znane kot Sisi.

Z različnimi čutili si bo mogoče ustvariti sliko o cesaričinem življenju, so sporočili s Predstavništva mesta Dunaj. Sicer pa je voščena lutka cesarice Sisi v dunajski izpostavi Madame Tussauds na ogled že od samega odprtja muzeja leta 2011.

Bogata izkušnja cesaričinega vsakdana
Na napovedani razstavi z naslovom Razkrita izkušnja Sisi bodo z moderno tehnologijo obiskovalcem omogočili, da izkusijo kolikor je le mogoče pristen dan iz življenja cesarice. Tako bo mogoče od 5. februarja dalje dobiti verodostojen vpogled v življenje te znamenite cesarice preko tridimenzionalnih animacij in preostalih čutov, kot so voh, okus in tip.

S pritiskom na gumb bo mogoče odpreti predale, iz katerih se bo razlegel vonj po Sisi in okolju, v katerem je živela. Vendar to ne bodo le prijetne vonjave, ampak tudi smrad dunajskih ulic iz tistega časa in konjskih fig …

Nekonvencionalna cesarica
Sisi je v spominu ostala predvsem zaradi svoje hladne lepote in mitov, ki se še danes spletajo okoli njene življenjske zgodbe. Z nekonvencionalnim vedenjem, odklanjanjem stroge etike ter togih vzgojnih metod, ki jih je bil deležen njen sin, princ Rudolf, je na dunajskem dvoru kmalu vzbudila nejevoljo. Zavzemala se je za sporazum z Madžari, s sklenitvijo katerega je leta 1867 nastala Avstro-Ogrska. Istega leta je bila kronana za madžarsko kraljico.

Nedvomno pa je k njeni nesmrtnosti prispevala tudi tragična smrt - italijanski anarhist Luigi Lucheni jo je namreč 10. septembra 1898 ob Ženevskem jezeru zabodel do smrti. Čeprav v času življenja ni veljala za ljudsko cesarico, je novica o njeni smrti pretresla Evropo.