Vijoličen zajec, ki velja za prvo različico Koonsovih zajcev, je prvič predstavljen svetovni javnosti. Foto: www.pinchukartcentre.org
Vijoličen zajec, ki velja za prvo različico Koonsovih zajcev, je prvič predstavljen svetovni javnosti. Foto: www.pinchukartcentre.org
Jenny holzer, Inflammatory Essays, 1979
Vprašanje seksualnosti in transcendence po mnenju organizatorjev razstave trči ob mnogo globlje vprašanje konflikta med vsakdanjim in tistim, kar je za temi vsakdanjimi pojavi. Vsak izmed sodelujočih na to odgovarja na svoj način - predvsem pa gre v primeru kijevske postavitve za izbor raznih umetnin, ki so nastale v zadnjih dvajsetih letih in naj bi združevale omenjeno tematiko. Foto: www. pinchukartcentre.org
Jeff Koons; Baloon Rabbit (vijoličen), 2005-2010
Umetnine Jeffa Koonsa pravzaprav že mejijo na kič in kar precej rahljajo meje 'dobrega okusa', a zato niso nič manj cenjene - dobesedno, v materialnem smislu. Še pred dvema letoma je kupec za neko Koonsovo umetnino odštel 16,3 milijona evrov. Pa bo tako ceno tudi obdržala? Foto: www.pinchukartcentre.org

V zasebnem centru umetnosti Pinchuk Art Center v Kijevu je na ogled razstava Seksualnost in transcendentalnost, na kateri se predstavljajo sodobni umetniki, ki jih kritiki in javnost uvrščajo v sam vrh. Med njimi je tudi Američan Jeff Koons, ki slovi po svojih 'balonskih zajcih' in drugih balonsko oblikovanih skulpturah, vendar pa je točno ta vijoličen Balloon Rabbit svetovni javnosti tokrat predstavljen prvič - gre tudi za prvo različico tovrstnega Koonsovega zajca.

Prav zato je skulptura iz jekla, prekrita z bleščečo vijolično barvo, osrednji eksponat postavitve v razstavišču ukrajinskega poslovneža Viktorja Pinchuka. Javnost pa ima v Kijevu prvič priložnost videti tudi monumentalno Koonsovo Razbito jajce (Cracked Edd), ki je prav tako izdelano iz jekla in se blešči v vijolični barvi.

'Instant' ljubezen in njeno nasprotje
Rdeča nit celotne razstave je, kot že naslov pove, seksualnost in transcendenca, kar na prvi pogled tvori nenavaden par, a kot razložijo organizatorji razstave, je seksualnost tista, ki odpira svet subjektivnih čustev, instantnosti (oziroma takojšnosti), anticipacij, želja in razkroja, pa tudi ekstremnosti, kot sta nasilje in uničevanje. Ob tem pa je seksualnost povezana tudi s podobami topline in intimnosti, ki - če upoštevamo prej naštete pojme - tvorijo nadrealni svet, kar je pravzaprav že v domeni umetnosti.

Eno izmed ključnih vprašanj te je razmerje med realnostjo in domišljijo oziroma podobo. Razstava torej želi odgovoriti na to ključno vprašanje z izpraševanjem seksualnosti in nadčutnega, kar pa si (kakopak) vsak izmed sodelujočih umetnikov razlaga po svoje.

Američanova miniretrospektiva
Razstava predstavlja 19 skupin, skupno pa je razstavljenih 150 individualnih del, ki se raztezajo v časovnem obdobju 20 let; med razstavljajočimi je vredno omeniti še Cindy Sherman, Richarda Princea, Takašija Murakamija in Jana Fabra. Jenny Holzer je stene stopnišč štirinadstropne stavbe napolnila z izseki tekstov iz serije svojih esejev Inflammatory Essays, prvič pa se v kijevski galeriji predstavlja skupina umetnikov iz Moskve AES+F.

Kot že omenjeno osrednje mesto zavzema Koons s svojimi že na kič mejočimi umetninami - poleg že omenjenih vijoličnih skulptur je na ogled postavil skupaj deset del; šest skulptur (še Blue Diamond iz serije Celebration) in štiri slike iz serij Made in Heaven, Celebration, Popeye in Hulk Elvis. Koons sam postavitev označuje za nekakšno miniretrospektivo, ki povzema jedro njegovega celotnega dela.