Foto:
Foto:
Obisk Louvra ima večina japonskih in ameriških turistov za obveznost, brez katere dopust v Parizu ne sme miniti.

Dvorano, v kateri slika visi, trenutno obnavljajo, del pa ni mogoče dokončati, ne da bi Mono Lizo vsaj za en dan odstranili z njenega običajnega prostora. Nazadnje je Mona Liza zapustila Louvre leta 1974, ko jo je muzej začasno posodil eni od japonskih galerij.

V Louvre le zaradi Mone Lize
Vodstvo muzeja je novico o odsotnosti Mone Lize skušalo objaviti karseda hitro, saj se zaveda, da velik del predvsem ameriških in japonskih turistov Louvre obišče le zaradi dame s skrivnostnim nasmeškom. V muzeju se namreč bojijo ogorčenih turistov, ki bi zaradi odsotnosti Mone Lize utegnili zahtevati vrnitev stroškov vstopnice.

Zanimanje sodobnih turistov najbolje pojasnijo besede 20-letnega ameriškega študenta: "Ljudje bi mislili, da je z mano kaj narobe, če bi obiskal Pariz in si ne bi v živo ogledal Mone Lize."
Tisoč in pol na uro
Na običajen dan se vsako uro pred sliko zvrsti kar okoli 1.500 radovednežev, medtem ko mojstrovine Rembrandta, Titiana in El Greca le površno preletijo z očesom in njihovo morebitno odsotnost le redko opazijo. Zato kustosi Louvra tudi nimajo pomislekov, če dobijo prošnjo za posodo katerega od platen za potrebe začasnih tematskih razstav katere od tujih umetnostnih ustanov.

Z leti ni nič bolje
Obsedenost obiskovalcev Louvra s sliko Leonarda da Vincija dokazuje tudi 330.000 spominkov z njeno podobo, ki jih vsako leto prodajo v muzejski trgovini. Čeprav lahko danes Mono Lizo vsak dan občudujemo prek svetovnega spleta in v množici umetniških knjig, pa zanimanje zanjo ne upada.

Pravzaprav je vedno večje. Še posebej v zadnjem času, ko je renesančno lepotico na naslovnice popeljala velika knjižna uspešnica Da Vincijeva šifra.