V Umetnostni galeriji Maribor so odprli pregledno razstavo Pogačnikovih del. Tema razstave Sestop umetnosti na Zemljo posebej poudarja avtorjevo delo na področju celovite ekologije, navajajo v galeriji, kjer bo razstava na ogled do 7. julija. Pogačnik je pred odprtjem obiskovalce tudi vodil po razstavi.

Razstava je kot variacija projekta Umetnost življenja - življenje umetnosti prenesena iz Moderne Galerije v Ljubljani. Kustosinja razstave je Andreja Borin, postavitve pa so delo avtorja v sodelovanju z Zvono Ciglič, Simono Čudovan in Mariko Pogačnik.

Kako lahko umetnost spremeni svet?
Tema razstave Sestop umetnosti na Zemljo posebej poudarja avtorjevo delo na področju celovite ekologije. Razvil je različne pristope pri sodelovanju z zavestjo Zemlje in s svetovi narave, bodisi v primeru akupunkture Zemlje (litopunkture) bodisi pri geomantičnih interpretacijah posameznih krajev in pokrajin, navajajo v galeriji.

Druga tema razstave je vprašanje, kako lahko umetnost prispeva k preobrazbi vse bolj uničujoče civilizacije na Zemlji. Razstava razgrinja različne možnosti uporabe umetnostnega jezika pri komunikaciji z zavestjo narave in pri prebujanju človekovega zavedanja - oboje v odnosu do večdimenzionalnosti življenja in prostora.

Pogačnik skupaj z ženo Mariko gradi instalacije iz naravnih materialov, ki obiskovalcu omogočajo neposredno izkušnjo nevidnih razsežnosti prostora. V Viteški dvorani Umetnostne galerije Maribor sta tako postavila instalacijo O sestopu miru na Zemljo, zasnovano v razmerju do fresk na stropu iz 19. stoletja, ki prikazujejo znamenite bitke krščanskega sveta s Huni oziroma Turki.

Med drugim oblikovalec slovenskega grba
Marko Pogačnik, rojen leta 1944 v Kranju, se je začel kulturno udejstvovati že v dijaških letih, pozneje je bil del konceptualistične skupino OHO (1965-1971). Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Od leta 1968 deluje kot svobodni umetnik. Leta 1971 je začel s prijatelji umetnost povezovati z življenjem, ustanovil je komuno v Šempasu v Vipavski dolini.

Prvo razstavo je imel že leta 1965, veliko pa je razstavljal tudi po svetu, med drugim v Parizu, Münchnu, New Yorku in Firencah. Leta 1991 je za pregledno razstavo v Moderni galeriji v Ljubljani prejel nagrado Prešernovega sklada. Je avtor več knjig in tudi oblikovalec grba Republike Slovenije.