Med najstarejša dela sodita inkunabuli - delo Nicolausa Perottusa Rudimenta grammatices iz leta 1468, ki velja za eno prvih humanističnih slovnic na Slovenskem, ter delo De Nicoalia Lyre Bibla latina iz leta 1493. Sicer pa so na postavitvi Skrito znanje: Dragocenosti iz zbirk ljubljanskih specialnih knjižnic med drugim na ogled še delo Pija II. In Europam iz leta 1491, Petrarcove Kancone iz 16. stoletja in knjiga slovenskega zdravnika Marka Gerbeca Intricatum Extricatum Medicum iz leta 1692.
Razstavljene knjige sicer skrbno hranijo Centralna pravosodna knjižnica, knjižnica Inštituta za novejšo zgodovino, knjižnica Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete, knjižnica Narodnega muzeja Slovenije, knjižnica Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Biblioteka SAZU in knjižnica Slovenskega šolskega muzeja.
Knjige, ki so vplivale na kulturno podobo Evrope
Razstava, ki jo pripravlja Sekcija za specialne knjižnice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, je namenjena opozarjanju na pomen slovenskih specialnih knjižnic, ki so skrite znotraj institucij javne uprave, raziskovalnih inštitutov, muzejev in drugih zavodov. Te v trezorjih hranijo pomembne knjige, ki so bile javnosti več kot 50 let skrite.
"Obdobje zadnjih 50 let je za knjige bolj anonimno, prej pa njihova izrabljenost priča o precejšnji uporabi ter o tem, da smo Slovenci že od nekdaj znanstven narod," pojasnjuje predsednik Sekcije za specialne knjižnice Igor Zemljič. Vsa ta dela, ki so jih posedovali predvsem izobraženci, ki so pomembno vplivalia na kulturno podobo Evrope in tudi Ljubljane, so posebne zaradi svoje starosti, vsebine in izdelave. Zanimiv je tudi izvor knjig, saj so v knjižnice prišle iz rok nekaterih znanih Slovencev, rodbin in društev.