Filozofija ZEK crewa temelji na treh "ustanovnih stebrih": "fresh, trash in cash". Bistvo njihovega dela je, da nove ideje temeljijo na podlagi medsebojnega mešanja pojmov. Izmed šestih različic, kolikor jim dovoljuje verjetnosti izračun, lahko med drugim izbirajo med kombinacijo drago, a izvirno, ali pa sveže in poceni, s čimer bodo skušali prepričati tudi občinstvo v Beogradu. Slog uličnih umetnikov, kot se radi poimenujejo, je prepoznaven po prepletanju minimalizma s kičem, po obdelavi starih spominov z novodobnimi tehnikami.

Več o sami razstavi smo v krajšem pogovoru za MMC poklepetali z Miho Artnakom, ki je nedavno izdal knjigo o delih in tipografiji z naslovom "Now I Exist".

Zakaj so izmed množice nadobudnih oblikovalcev izbrali ravno vas?
Imamo močan, drzen, svež koncept. Vedno se trudimo, da nismo konvencionalni, a tudi, da nismo trendi. Sicer lahko ustvarimo nekaj, kar, zaradi drugačnega koncepta, postane trend. Je pa res, da ne ustvarjamo zgolj zaradi drugačnosti.

Kakšen koncept ste pripravili za razstavo?
Ko smo videli prostor, smo naredili brainstorming, kjer smo se pogovorili, kaj bi bilo zanimivo, drugače, kaj bodo imeli vsi drugi in kako bo naše boljše.

In kako bo vašem mnenju boljše?
Pri razstavljanju smo se ukvarjali s tem, da nismo stvari samo prinesli in odšli domov. Potem bi stvari lahko poslali po pošti. Tako smo razstavo dejansko postavili, nismo razstavili del. Koncept predstavitve naših del je retrospektiven, saj ni bil narejen za to razstavo. Tisti, ki nas spremljajo, tako ne bodo videli skoraj nič novega razen dveh stvari, ki jih prej nismo objavili.

Zanimiv je tudi papir, na katerega ste natisnili dela?
Izbrali smo tisti obupni papir, ki ima gradient (op. p, barvni preliv), saj se nam je zdel zelo smešen. Na njega so v 80. letih natisnili vabila in nato v Wordu napisali tekst, ki je bil vabilo za na veselico. Mislili smo, da bo ta obupni papir izstopal, saj nikoli ni bil izkoriščen v prav namen. Rekli smo si, tako je grd, da ga moramo uporabiti. Tako smo naša dela v računalniškem programu razrezali na različne A4-formate papirja, jih natisnili, nato pa jih pomešali med sabo, tako da sploh nismo vedeli, kakšen bo končni izdelek. Papirje smo zadaj zalepili skupaj v mrežo in jih obesili z laksom. Pri razstavi smo hoteli pokazati, kaj vse lahko narediš z malo sredstvi. Edini strošek, ki smo ga imeli, je papir in črno-beli tisk.

Verjetno ste morali imeti tudi srečo, da so izdelki izpadli, tako kot so?
Vsako sliko smo natisnili dvojno, na tri različne vrste papirja. En ima preliv iz rumene v modro, drugi iz rumene v rožnato, en pa še iz rožnate v sivo. Zato so v nekaterih slikah različne barve.

Kakšna je zgodba za nalepkami, ki ste jih naredili tudi tokrat?
Na isti papir smo natisnili pomanjšane grafike, jih razrezali na majhne nalepke in dali zadaj obojestranski 'selotejp'. To je res »cheap« različica, ki se mi zdi zelo smešna in paše v koncept naše razstave.

Katja Štok