Ustreljenih Slovencev je bilo med vojno še veliko več, saj nacisti vseh usmrtitev niso objavili z razglasi. Poleg talcev so poslovilna pisma napisali tudi slovenski fantje, ki so jih obsodila na smrt z obglavljanjem ali ustrelitvijo nemška vojaška sodišča, ker so se izmikali služenju v nemški vojski. Foto:
Ustreljenih Slovencev je bilo med vojno še veliko več, saj nacisti vseh usmrtitev niso objavili z razglasi. Poleg talcev so poslovilna pisma napisali tudi slovenski fantje, ki so jih obsodila na smrt z obglavljanjem ali ustrelitvijo nemška vojaška sodišča, ker so se izmikali služenju v nemški vojski. Foto:
Posmrtne ostanke talcev, ustreljenih v Mariboru in Celju, so Nemci s tovornjaki odpeljali v Gradec. Zažgali so jih v krematoriju graškega pokopališča oziroma so jih pokopali na graškem pokopališču, kadar je bil krematorij preobremenjen.

V Muzeju narodne osvoboditve Maribor danes vrata odpira razstava z naslovom Danes sem bil obsojen na smrt, s katero zaznamujejo 70. obletnico najbolj množičnega poboja talcev v Mariboru. Razstava poslovilnih pisem in drugih dokumentov ilustrira nasilje nad talci na slovenskem Štajerskem med letoma 1941 in 1945.

Po besedah direktorice muzeja Aleksandre Berberih Slana so se za razstavo "najbolj pretresljivih in najbolj žalostnih pričevalcev naše zgodovine" odločili, ker želijo na primeren način zaznamovati obletnico, hkrati pa upajo, da se bodo ljudje iz tega tudi kaj naučili.

"Gre za pretresljive izpovedi, ob katerih se človek vpraša, kaj bi storil sam, če bi bil tik pred smrtjo in imel pred sabo le list papirja," je o poslovilnih pismih povedala direktorica. Poleg pisem bodo na ogled še arhivsko in fotografsko gradivo ter osebni predmeti ljudi, o katerih razstava pripoveduje.

Obsodba brez sodišča
Večinoma so bili to sodelavci ali pripadniki osvobodilnega gibanja, ki so jih nacisti med vojno usmrtili, njihovo smrt pa objavili z razglasi. Ljudi, ki so bili usmrčeni, ni obsodilo nobeno sodišče, ampak je o njihovi usodi odločal komandant varnostne policije in varnostne službe na Spodnjem Štajerskem.

Še pravica do pisma je bila razkošje
Z odločbo o smrtni kazni so bili politični jetniki seznanjeni neposredno pred ustrelitvijo. V zadnjih trenutkih svojega življenja so lahko napisali poslovilna pisma svojim najdražjim. Po 2. oktobru 1942 pa tudi to ni bilo več dovoljeno, zato so jih nekateri pisali na skrivaj.

Skoraj 1.600 življenj
V Mariboru so prvič streljali talce 24. in 25. avgusta 1941. Do zadnjega objavljenega streljanja 3. aprila 1945 je bilo na slovenskem Štajerskem ustreljenih 66 skupin talcev, eno skupino so obesili.

Med skupno 1.590 usmrčenimi je bilo 82 žensk. Po narodnosti so bili večinoma Slovenci, po poklicu pa delavci, kmetje in obrtniki.

Največ talcev, kar 866, je bilo ustreljenih leta 1942. V enem samem popoldnevu 2. oktobra 1942 so na dvorišču mariborskih sodnih zaporov usmrtili 143 talcev. Žalostno obletnico so v Mariboru zaznamovali tudi v soboto s slovesnostjo pred spomenikom na ulici Talcev.