Da mora biti renesančna grafika s podobo Marije, ki jo krona angel, last stuttgartske galerije, se je kupcu zazdelo, ko je na hrbtni strani dela opazil odtis z njenim emblemom. Delo se je odločil podariti galeriji, kjer so sporočili, da se je gospod osebno oglasil z ženo in vrnil pogrešan bakrorez, sporoča AFP.

Po besedah galerijske predstavnice Anette Frankenberger je grafika zelo dobro ohranjena. Očitno je bila dolgo zavita v ovoj, zaradi česar se je ohranila v dobrem stanju, pravi. V muzeju še ne vedo, kako bi Dürerjev bakrorez razstavili, saj mu morajo najprej poiskati pravo mesto.

Podoba Marije, ki jo krona angel, je ena izmed treh poznejših Dürerjevih obravnav motivike Marije z detetom, h kateri se je vedno znova vračal. Nastala je leta 1520, gre pa za eno redkih upodobitev, kjer se Marija ne obrača k Jezusu v naročju, ampak nagovarja gledalca. Obdana s sijem, ki se kot razžarjeno sonce prši v nebo in ga razsvetljuje z lučjo, aluzijo na božjo navzočnost, in okronana z diademom se Marija manifestira kot kraljica nebes.

Apokaliptična drama, kot jo ovekoveči eden največjih grafikov v zgodovini umetnosti
Ko je Albrecht Dürer (1471-1528), eden najbolj cenjenih predstavnikov severne renesanse, ustvaril svoje pozne grafične obravnave Marije z detetom, je bil že dolga leta dobro poznano ime razgledanih evropskih naročnikov. Naglo slavo mu je po umetniških središčih stare celine prinesel ciklus petnajstih lesorezov, na katerih je upodobil podobe iz Razodetja. Grafična serija, poznana kot Apokalipsa (Apocalypsis cum Figuris, torej Apokalipsa v slikah) je te dni na ogled v Narodnem muzeju v Gdansku. Na ogled je vseh petnajst lesorezov apokaliptičnega cikla, razstavljenih pa je tudi osem lesorezov njegovega Velikega pasijona.

Dürerjeva apokalipsa je eno najpomembnejših likovnih obravnav zadnje svetopisemske knjige. Številne podobe še danes dobivajo številne reprodukcije, največkrat morda znamenita grafika s štirimi apokaliptičnimi jezdeci. Ciklus so natisnili leta 1498, tik pred prelomom stoletja oziroma poltisočletja, ki ga je ob napetih političnih in družbenih razmerah spremljal strah pred koncem sveta. Tudi sicer so številne takrat nastale upodobitve z eshatološko vsebino odmev med ljudmi razširjene bojazni pred napovedanim Jezusovim drugim prihodom in poslednjo sodbo, pred katero so svarile monumentalne upodobitve ob izhodih iz cerkva.

Iz grafične delavnice na vse konce sveta
Po besedah Alicje Andrzejewske-Zając, kustosinje razstave, ki bo v Gdansku na ogled do 2. oktobra, so imele Dürerjeve grafike v času nastanka izjemen pomen in so služile kot dopolnilo svetopisemskega besedila. Grafična umetnost je imela tudi to prednost, da so lahko podobe mnogo številneje zaokrožile na vse konce znanega sveta, kjer so bile pomembne predloge umetnikom, ki morda sicer ne bi prišli v stik s podobami takšnih mojstrov. Dürerjevi grafični cikli so bili izredno cenjeni, po besedah kustosinje pa so zbiratelji grafike kupovali in jih obešali na stene, kar pred tem ni bilo v navadi.

Dela so razstavili v bližini Poslednje sodbe Hansa Memlinga, da obiskovalci laže primerjajo, kako sta podobno tematiko obravnavala umetnika, ki sta ustvarjala v približno istem času. Memling je bil seveda mnogo starejši Dürerjev sodobnik in njegovega apokaliptičnega cikla v resnici ni dočakal, saj je umrl štiri leta prej.