Organizatorji razstave, ki bo na ogled do 16. septembra, želijo z deli predstaviti po eni strani precej znan, a hkrati še vedno skrivnostni lik antične mitologije. Umetniki so Erosa upodabljali kot mladeniča ali otroka s krili oziroma puta. Njegova atributa sta lok in puščice, s katerimi naj bi streljal na ljudi. Kot pripoveduje legenda, se tisti, ki ga zadene Erosova puščica, takoj zaljubi.

V Kaosu rojeno božanstvo
Z zgodbo grškega božanstva, ki mu v rimski mitologiji ustreza ime Amor ali Kupid, so povezane številne osebe, zaradi katerih je njegov lik še toliko zanimivejši. Ena izmed različic zaznamuje Erosa kot prvobitno božanstvo, ki se je rodilo še v Kaosu in utelešalo spolnost, po drugi razlagi pa naj bi bil Eros sin boginje lepote, ljubezni in plodnosti Afrodite.

Po tej razlagi je Eros božanstvo, ki bolj izkorišča kot pa uteleša moč ljubezni in to pogosto na precej igriv način. V opusu številnih umetnikov najdemo pogosto dela, ki se posvečajo prav odnosu med Erosom in Afrodito oziroma rimsko Venero, nekaj takih del si je mogoče ogledati tudi na razstavi.

Podoba Amorja v rimskem kipartsvu
Razstavljena dela segajo nazaj do časa, ko antična mitologija niso bile le zgodbe iz preteklosti, ampak so grška oziroma rimska božanstva močno zaznamovala življenja ljudi. Na ogled je na primer delo znamenitega kipa Afrodite iz Hadrijanove vile v Tivoliju, ki so ga posodili v Nacionalnem rimskem muzeju. Med pomembnejšimi deli pa organizatorji omenjajo tudi kip golega Erosa z lokom iz Kapitolinskega muzeja, pri katerem gre za rimsko kopijo dela znamenitega grškega kiparja Lizipa.

Svobodno dojemanje spolnosti
Kar nekaj razstavljenih del se posveča zgodbi Erosa in Psihe. Ta je bila navadna smrtnica, ki je s svojo lepoto očarala Erosa, s tem pa vzbudila ljubosumje pri Afroditi. Ogled razstave ponuja tudi možnost vpogleda v svobodo in spontanost, ki je zaznamovala odnos Grkov do spolnosti in homoseksualnosti. Takšnih motivov so polni zlasti številni krožniki in kupe.

Postavitev se je Erosovega lika in njegovega pomena lotila tudi v kronološkem pogledu, saj raziskuje, kako se je njegova podoba razvijala skozi stoletja in kako se je vse bolj zmanjševala njegova moč, dokler se ni spremenil le v okrasnega puta, krilatega dečka italijanske renesančne umetnosti.