Ena najznamenitejših arheoloških najdb v Sloveniji je situla z Vač ali Vaška situla. Izkopal jo je samouki ljubitelj starinoslovja, kmet Janez Grilc s Klenika 17. januarja 1882. Okrašena bronasta posoda je najverjetneje nastala na prelomu 6. v 5. stoletje pr. n. št. in po nekaterih arheoloških teorijah prikazuje prehod iz sveta živih v svet mrtvih. Foto: Blaž Tišler
Ena najznamenitejših arheoloških najdb v Sloveniji je situla z Vač ali Vaška situla. Izkopal jo je samouki ljubitelj starinoslovja, kmet Janez Grilc s Klenika 17. januarja 1882. Okrašena bronasta posoda je najverjetneje nastala na prelomu 6. v 5. stoletje pr. n. št. in po nekaterih arheoloških teorijah prikazuje prehod iz sveta živih v svet mrtvih. Foto: Blaž Tišler
Piščal iz Divjih Bab
Okoli 55 tisoč let stara piščal iz Divjih bab je najstarejše glasbilo na svetu. Koščena piščal je bila odkrita leta 1995 v podzemni jami Divje babe v bližini Cerknega med sistematičnimi izkopavanji arheologa Ivana Turka. Jama leži v pobočju pod robom Šebreljske planote, 230 metrov visoko nad reko Idrijco. Jamo, ki je bila sicer brlog jamskih medvedov, so v času zadnje poledenitve uporabljali kot zatočišče tudi ljudje, najprej neandertalci in zatem kromanjonci. Piščal je ležala ob enem izmed ognjišč. Piščal iz Divjih bab je starejša od vseh do sedaj znanih paleolitskih piščali na svetu in obenem prva, ki je zanesljivo izdelek neandertalca. Foto: Blaž Tišler

Kot vsako tretjo nedeljo v mesecu je bilo tudi tokrat organizirano redno javno vodstvo Preteklost Slovenije, na katerem predstavljajo utrinke razstav Zakladi narodnega muzeja Slovenije in Slovenski jezik: identiteta in simbol (Kratka zgodovina Slovencev), ki zgoščeno – v zgolj treh sobah – skozi zanimive eksponate predstavi zgodovino slovenskega ozemlja.

Javna vodstva slabo obiskana
Tokrat so se javnega vodstva udeležili zgolj trije obiskovalci, a kot pravi vodička Jasna Štajdohar, to ni nič nenavadnega. "Zelo pogosto se zgodi, da je malo ljudi, včasih sploh ni nikogar," je povedala, a razlogov za tako majhno zanimanje za domačo zgodovino, arheologijo in kulturo ne pozna.

Prvi del razstave predstavlja izbor predmetov iz obdobja od kamene dobe do konca rimskega imperija, v drugi sobi arheološke najdbe skušajo pričarati trenutke iz življenja v srednjem veku, zadnji del (in soba) pa je povzetek razstave Slovenski jezik: identiteta in simbol (Kratka zgodovina Slovencev), ki si je za vodilo skozi zgodovinske dogodke in pojave vzela slovenski jezik. Enourni sprehod skozi tisočletja zgodovine slovenskega ozemlja in naroda z razlagami o zanimivih muzejskih eksponatih je kot hitri obnovitveni tečaj slovenske zgodovine.

"Najbolj ljudi, posebej šolske skupine, pritegne neandertalčeva piščal. Drugače pa zelo različno, odvisno od tega, kaj posameznika zanima. Zanimajo jih tudi Rimljani, vaška situla, drevak …" pravi Štajdoharjeva in dodaja, da tudi arheologi običajno v zbirki Narodnega muzeja Slovenije najbolj cenijo piščal, ker je pač najstarejša in edina takšna na svetu.

Nekatere od najbolj zanimivih predmetov z razstave Narodnega muzeja Slovenije si lahko ogledate v spodnji fotogaleriji.