Za Etruščani se ni ohranil noben primerek njihove literature, zgolj določeni napisi in dokumenti. Tako so za to razstavo besedo prepustil številnim arheološkim najdbam. Foto: EPA
Za Etruščani se ni ohranil noben primerek njihove literature, zgolj določeni napisi in dokumenti. Tako so za to razstavo besedo prepustil številnim arheološkim najdbam. Foto: EPA
Etruščani - svetovna kultura v antični Italiji
Razstava, naslovljena Etruščani - svetovna kultura v antični Italiji, na ogled prinaša okoli 400 predmetov, ki so jih v večini posodili italijanski muzeji. Foto: EPA
Avle Meteli
Okoli 180 centimetrov visok bronasti kip govorca, znan tudi kot Avle Meteli, izvira iz 2. stoletja pred našim štetjem. Nemškemu muzeju ga je za razstavo posodil narodni arheološki muzej iz Firenc. Foto: EPA
Etruščanska grobnica
Notranjost etruščanske grobnice, kakor jo je leta 1849 narisal francoski arhitekt Henri Labrouste. Foto: Wikipedia Commons

pomembno vplivali na rimsko, ki si jih je nato pokorila.

Ta civilizacija je med drugim postavila standarde starodavne mode in se v zgodovino zapisala z vzpostavitvijo sodobnih mest, pa tudi s svojimi zlatarskimi sposobnostmi. Velika razstava v nemškem mestu Karlsruhe se sprašuje, kdo so pravzaprav bili Etruščani, in v iskanju odgovora postavlja na ogled vse od starodavnih reliefov do kipcev, orožja in nakita do vsakdanjih in slavnostnih predmetov.

Ena največjih razstav, posvečenih tej civilizaciji
Za Etruščani se ni ohranil noben primerek njihove literature, zgolj določeni napisi in dokumenti. Tako so za namene te razstave v Badskem deželnem muzeju, ki je ena največjih etruščanskih razstav v zadnjih letih, besedo prepustil številnim arheološkim najdbam.

Inovativni graditelji mest
Razstava, naslovljena Etruščani - svetovna kultura v antični Italiji, ki je na ogled do 17. junija 2018, prinaša okoli 400 predmetov, ki so jih v večini posodili italijanski muzeji.

Ob nastanku njihove države Etrurije se je oblikovalo 12 mestnih držav v velikosti provinc. Etruščanska kultura je v več pogledih vplivala na poznejšo rimsko republiko in tako torej posledično tudi na razvoj celotne celine, pravi razcvet etruščanske kulture se je začel v 7. stoletju pred našim štetjem, svojo zlato dobo pa so Etruščani dočakali približno stoletje pozneje.

Med drugim veljajo za inovativne urbaniste, ki so gradili atrijske hiše, asfaltirane ceste, kanalizacijske sisteme in mestna obzidja.

Po krivici v senci starih Grkov in Rimljanov
Etruščanska civilizacija je bila na vrhuncu moči torej v 6. stoletju pred našim štetjem. Rimljanski zgodovinar Tit Livij je o njih zapisal, da so bili tako močni, da niso svojega slovesa upravičili le na kopnem, temveč tudi na morju vzdolž celotne dolžine Italije od Alp do Sicilske ožine.

"Etruščani so civilizirali Italijo," pravi direktor muzeja v Karlsruheju Eckart Köhne, organizatorji razstave pa menijo, da se tej civilizaciji dela krivica s tem, da je v senci starih Grkov in Rimljanov. Znano pa je, da so jih občudovali že njihovi sodobniki.

Pokop z ražnjem ali celotnim vozom
Na razstavi so na ogled tudi dragoceni predmeti, s katerimi so pokopavali pokojnike, med katerimi najdemo bogato okrašene bronaste steklenice, čelade, raznolike klešče, nože, sulice, slonokoščene šatulje, podrobno izdelano keramiko, natančno cizelirane sponke. Med temi predmeti so v nekaterih grobovih, v katerih so bili pokopani moški, našli tudi ražnje in celotne vozove. Najdbe pričajo o bogastvu mornarjev, trgovcev in izvoznikov železove rude, ki so bili zgodnji mojstri tehnik obdelovanje kovin, kot so legiranje, kovanje in litje.

Avtohtoni prebivalci Italije ali ne?
O samem izvoru Etruščanov pa si zgodovinarji niso edini. Po Herodotovem mnenju so kot pomorščaki prišli iz Lidije v Mali Aziji, druge teorije pa trdijo, da so na ozemlju današnje Toskane bivali že od nekdaj, vendar bi to pomenilo, da so pravzaprav avtohtoni prebivalci Italije, ki so si jih na koncu pokorili močnejši Rimljani.