'Iskreno enostaven in neposreden fotografski zapis razvija in opozarja na družbeno aktivne in kritično razmišljujoče poudarke o enakosti in enakopravnosti vseh ljudi brez razlik,' je v obrazložitvi prve nagrade med drugim zapisal Sarival Sosič. Foto: Tadej Žnidarčič
'Iskreno enostaven in neposreden fotografski zapis razvija in opozarja na družbeno aktivne in kritično razmišljujoče poudarke o enakosti in enakopravnosti vseh ljudi brez razlik,' je v obrazložitvi prve nagrade med drugim zapisal Sarival Sosič. Foto: Tadej Žnidarčič

Upodobljenec je najprej obrnjen proti gledalcu s hrbtom, ne pusti se prepoznati, nato pa se odločno zazre in brez vidnega strahu izpostavi obraz in telo prepoznavnosti. Če je v prvi podobi še vedno prisoten strah pred družbo, ki še ne sprejema nekonvencionalne drugačnosti (v Ugandi je bilo še leta 2010 javno opredeljevanje za homoseksualca nevarno početje, povzročilo je lahko izgubo delovnega mesta, aretacijo, pretepanje in celo smrtno kazen), pa pogled na obraz – identifikacija – dokazuje, da se dogajajo pomembne družbene spremembe (leta 2012 je bil sprejet zakon, ki je omilil odnos do homoseksualcev; ti so kaznovani, če nagovarjajo k spolnemu stiku druge).

Sarival Sosič o zmagovalni seriji
Narava, prostor in subjekt so v seriji Ajde Schmidt 'prikazani skozi avtorsko prepričljivo perspektivo, ki skozi impresije pogledov fotografsko rekonstruira stvarnost'. Foto: Ajda Schmidt
Ena od 'majhnih zgodb iz Robidnice' Fernande Prado Verčič. Foto: Fernanda Prado Verčič

Posebno častno omembo žirije je letos prejel Matjaž Tančič za serijo pod šifro Karaoke bar. V ožji izbor se je tokrat uvrstilo 27 avtorjev z 31 serijami, in sicer Iris Anam Cara, Nataša Berk, Matija Brumen, Aljaž Celarc (dve seriji), Mojca Cvirn, Metka Čok, Metka Golec, Hedvika Gumilar, Robert Hutinski (dve seriji), Saša Huzjak, Danilo Jakovčič, Ciril Jazbec (dve seriji), Tereza Kozinc, Marjan Krebelj, Maša Lancner, Matej Povše, Maruša Račič, Kaja Sajovic, Ajda Schmidt, Toni Soprano, Nadja Stare (dve seriji), Željko Stevanić, Renata Šifrar, Matjaž Tančič (dve seriji), Marko Vrbič, Matic Zorman, Šimen Zupančič.

Na podlagi odločitve mednarodne strokovne žirije so na razstavi predstavljene celotne serije nagrajencev. Na razstavi ožjega izbora pa so predstavljeni izbori fotografij ali celotne serije. Po odločitvi članov žirije nagrajene serije odlikuje dovršenost vsake posamezne fotografije in serije kot celote. Serije, ki so se uvrstile v ožji izbor, pa vsebujejo eno ali več izjemnih fotografij, medtem ko umetniška vrednost serije kot celote ne prepriča.

Tadej Žnidarčič si je prvo nagrado prislužil za serijo Tukaj smo, geji smo in Ugandčani smo. "Fotografsko serijo petih del v diptih razporejenih podob gejevskih aktivistov z naslovom označuje natančno premišljen, izpeljan in fotografsko izčiščen likovni in vsebinski koncept. V vsakem diptihu sta fotografirana portreta ugandskega gejevskega aktivista v določenem časovnem obdobju," je v obrazložitvi zapisal Sarival Sosič, kustos in muzejski svetnik v MGML-ju v Ljubljani.

Miha Erjavec je za serijo 150 m "fotografsko domiselno in neobičajno delo izpostavil fotografijo kot medij, ki lahko odstopa od tradicionalno razumljene in uporabljene fotografske tehnologije in podobe" in si prislužil drugo nagrado, tretja pa je šla v roke Ajde Schmidt za serijo Anywhere else but here, v kateri prikazuje položaj in avtorsko stališče fotografirajočega subjekta. Njene fotografske podobe po mnenju žirije "dokazujejo, da je motivni svet okoli nas bogat, čustveno zgoščen, predvsem tam, kjer smo samo vpeti vanj in ga sprejemamo kot delujočega za naše bivajoče".

Majhne zgodbe iz Robidnice 3-B so Fernandi Prado Verčič prinesle nagrado za reportažno fotografijo. "Ta serija del se ukvarja z malimi zgodbami vsakdanjosti, preprostih pogledov in pozicij, običajnih trenutkov in doživetij. Enostavna, a življenjska fotografska reportažna serija podob pridobi nekakšen starodaven arhaičen, pozabljen bukolično igriv pomen. Prav zaradi svoje preprostosti se vpne v razmišljujočo in osebno čustveno zgoščeno fotografsko pripoved in tako postane enovita in zaokrožena reportažna slika prepoznanih življenj in podob marsikaterega posameznika znotraj naše družbe," je o njenih delih zapisal Sosič.

Letošnjo mednarodno žirijo so sestavljali zagrebški fotoreporter Darko Bandić, likovna urednica revije Emzin Metka Dariš, stuttgartski fotograf Peter Granser, brnski fotograf Evžen Sobek ter že omenjeni kustos in muzejski svetnik Sarival Sosič. Kot so zapisali pri Emzinu, je žirija sestavljena zelo raznovrstno, tako da lahko izbrana in nagrajena dela kažejo ves razpon delovanja, ki ga ima fotografija danes.

Nagrajene fotografije in fotografije ožjega izbora bodo v prvem preddverju Cankarjevega doma razstavljene do 20. marca.

Letošnja podelitev nagrad za fotografijo leta je bila 20. po vrsti. Na prvem natečaju leta 1993 je bilo prijavljenih 40 fotografskih serij, na letošnjega pa je prispelo 271 serij oziroma 1666 fotografij. Kot so še zapisali pri Emzinu, poslane fotografije predstavljajo produkcijo slovenskih fotografov različnih generacij, vsebin, formatov in tehnik.

Do zdaj so prvo nagrado prejeli Marko Radovan, Tomaž Gregorič, Borut Peterlin, Jure Breceljnik, Aleksandra Vajd, Tomo Brejc, Tomaž Lunder, Sebastjan Kurmanšek, Mojca Janželj Tomažic, Aleš Gregorič, Jan Rapoša, Tanja Verlak, Vanja Bučan, Samo Rovan, Maja Alič, Mirta Kokalj, Simon Chang in Katja Golat.

Lani je Golatova prejela prvo nagrado za serijo Varuhi ptic, drugo nagrado so si razdelili Matija Brumen, Simon Hudolin in Mateja Rojc za serijo s šifro Slike, tretjo nagrado pa je prejel Robert Hutinski s ciklom pod geslom 20. stoletje.

Upodobljenec je najprej obrnjen proti gledalcu s hrbtom, ne pusti se prepoznati, nato pa se odločno zazre in brez vidnega strahu izpostavi obraz in telo prepoznavnosti. Če je v prvi podobi še vedno prisoten strah pred družbo, ki še ne sprejema nekonvencionalne drugačnosti (v Ugandi je bilo še leta 2010 javno opredeljevanje za homoseksualca nevarno početje, povzročilo je lahko izgubo delovnega mesta, aretacijo, pretepanje in celo smrtno kazen), pa pogled na obraz – identifikacija – dokazuje, da se dogajajo pomembne družbene spremembe (leta 2012 je bil sprejet zakon, ki je omilil odnos do homoseksualcev; ti so kaznovani, če nagovarjajo k spolnemu stiku druge).

Sarival Sosič o zmagovalni seriji