Ob takšnem kredu uspešno združuje izročilo preteklih umetniških obdobij z novimi oblikami vizualnih umetnosti, kakršne jo spremljajo kot predstavnico generacije, ki je odraščala ob računalniku in sodobnih medijih. Njeni predhodnici babica Marlenka in mati Marija Lucija sta bili drugačnih, morda bolj slikarskih izhodišč, pravi, njej pa je ilustratorsko delo bližje oblikovanju in novim medijem.

Svoje delo je Hana Stupica predstavljala na več skupinskih razstavah, lani je prvič razstavljala samostojno, danes ob 19.00 pa bodo izbor njene ilustracije predstavili v Galeriji Lek. Med drugim bo na ogled nekaj originalov, med njimi sedem iz nagrajene avtorske slikanice Rokavička, in nekaj giclee odtisov.

Delo Hane Stupica odraža nenehno težnjo k popolnosti. "Priznam, vedno ogromno čečkam in rišem," razlaga Stupica. "Za ilustracije ne delam posebnih skic ali tovrstnih priprav - prva podoba, ki jo imam v glavi, je tudi zadnja. To, kar si zamislim, je zame izziv in želim to dokončati. Vse dam za to, da je ilustracija popolna, hočem, da takšna, kot sem si jo zamislila. Včasih je tudi treba znati nehati, vedeti, kdaj je stvar končana. Zdi se mi, če znaš dobro definirati, zakaj si nekaj naredil, tako kot si, potem ni več problemov. Zmeraj poskušam biti sama sebi zvesta in imam vselej jasne predstave, vizualne seveda," pojasnjuje o svojem procesu dela.

Kot je v razstavni zgibanki zapisal umetnostni zgodovinar in likovni kritik Iztok Premrov, temelji njen svojevrstni perfekcionizem na dolgi predzgodbi in na nenehnem vztrajanju pri iskanju najbolj učinkovite likovne rešitve. "Gre za svojevrsten splet intuitivnega in hkrati čustveno poglobljenega sveta ter hitrih, a premišljenih potez, ki imajo jasno izhodišče in zato tudi jasen cilj. To od umetnice vsekakor terja, da je resnično prepričana vase in v vse, kar ustvarja."

Zajec – od otroškega stripa do zrele ilustracije
Mati ji je v zibelko položila zanimanje za kostumografijo in za klasično ilustracijo. Pa tudi ljubezen do klasične slikarske tradicije je nekaj, kar je našla v maminem ustvarjalnem delu. Nenehno jo skrbi, ker sodobna ilustracija izgublja te likovne prvine, in jih zato na svoj način poskuša oživiti v svojih ilustracijah. Veliko pozornosti namenja risbi, za ilustracije pa ne pripravlja skic, ampak se usmeri naravnost h končnim rešitvam.

Ena najmlajših dobitnic nagrade Hinka Smrekarja na Slovenskem bienalu ilustracije se je rodila leta 1988 v Ljubljani. Po uspešno končani Likovni gimnaziji in Srednji šoli za oblikovanje se je vpisala na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je pred diplomo. Samostojno se je prvič prestavila lani v Steklenem atriju Mestne hiše v Ljubljani, njene podobe pa spremljajo zgodbe revij Ciciban in Cicido.

Ilustracije Hane Stupica lahko v Galeriji Lek v Ljubljani ujamete do 15. aprila.