V rimskem razstavišču Scuderie del Quirinale bo do 21. junija na ogled približno sto Matissovih del, ob katere so postavili različne tekstilije in druge predmete, ki so vplivali na umetnikovo ustvarjanje. Na ogled so vse od turških keramik do japonskih kimonov, ki pričajo o tem, kako je odkritje kultur osrednje in severne Afrike, Kitajske, Japonske in Srednjega Vzhoda vplivalo na Matissa. Postavitev, ki dokumentira razvoj slikovnega jezika umetnika, so naslovili Arabeska. To je treba razumeti kot rdečo nit, ki teče skozi vse umetnikovo ustvarjanje in ki je generirala linijo, znake in barve ter umetnikov način dojemanja prostora.
Razstavo, ki združuje umetnine iz pomembnih javnih in zasebnih zbirk, so po besedah kuratorice Ester Coenl pripravljali več let.
Ko se barva osvobodi sveta, ki ga slika
Henri Matisse, ki sodi med največje koloriste 20. stoletja, se je rodil leta 1869 v kraju Le Cateau Cambresis. Najprej je v Parizu študiral pravo, v slikanje pa se zaljubil, ko mu je pri 20 letih mati med okrevanjem po vnetju slepiča prinesla barve in odkril je raj, ki mu je posvetil življenje. Slikati je začel leta 1890, od leta 1892 je bil v Parizu učenec Gustava Moreauja, leta 1898 je bil v Londonu, nato krajši čas na Korziki. Pozneje je delal v Parizu, od leta 1914 pa največ v južni Franciji, v okolici Nice.
Na začetku so nanj močno vplivali postimpresionisti, po letu 1905 pa je postal eden glavnih predstavnikov fauvizma, umetniške smeri, ki je v slikarstvu redefinirala barvno shemo. Zaradi nasičenih, žarečih barv, ki niso več posnemale naslikane stvarnosti, ampak se avtonomno izvile iz stoletne mimetične dikcije, ter divjega sloga je dobila skupina slikarjev sprva posmehljivo oznako les Fauves (divje zveri), ki pa se je smeri kasneje tudi prijela.
Od kolaža do scenografij
Matisse je naslikal številne akte, krajine, tihožitja in interjerje. Prelomno je bilo leto 1941, ko je po operaciji ostal priklenjen na posteljo in se je posvetil kolažu. Matisse je ustvaril tudi scenografije za vrsto baletnih predstav ter s svojimi ilustracijami pospremil številne knjige. Med najpomembnejšimi deli so Joie de vivre (1906), Gospa s klobukom (1905), Klavirska ura (1916), Odaliska z magnolijami (1924), Dama v modrem (1937) in Rdeči interjer (1948).