Herman Pivk, K28, fotografija na platnu, 2005. Foto: © Herman Pivk
Herman Pivk, K28, fotografija na platnu, 2005. Foto: © Herman Pivk

Vseeno obstajajo umetniki, katerih izraz se zmore s Tisnikarjevim zaplesti v živahen dvogovor. Tak dvogovor skušajo ustvariti v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Odprli so razstavo Jože Tisnikar & Herman Pivk, ki ob Tisnikarjeva dela postavlja umetnost Hermana Pivka. Pivk je umetnik mlajše generacije, ki z manipulacijo fotografij ustvarja tako imenovane podobe slutnje, ki jih preveva skrivnostno vzdušje, tako podobno vzdušju s Tisnikarjevih platen.

Herman Pivk se je s Tisnikarjem spoznal že v študentskih letih. Prvi stik je bil vezan na Pivkovo diplomsko delo, ki je postavilo tudi temelj za poznejše Pivkovo ustvarjanje. Tedaj se je Herman Pivk ukvarjal s portretom, osnovni medij pa je bila fotografija. Pivk je kmalu posegelv čisto fotografijo in se posvetil ustvarjalnim postopkom in svetlobi, zaradi česar se je njegova fotografija kmalu približala slikarstvu in celo filmskemu zapisu. Ali, kot so zapisali v Koroški galeriji likovnih umetnosti: "Pivk je iznašel način, da so svetlobne vrednosti gradile na potezi, "barvnih" vrednostih in siceršnjih zakonitostih slikarstva, v dinamiki in sekvencah pa se je približal filmskemu zapisu."

Svet, kot ga hoče vsak sam
Herman Pivk svoje podobe, like umesti v nedoločljiv prostor; kljub neidentifikabilnosti prostora pa niz njegovih del predstavlja konsistentno celoto, v kateri se vsaka podoba nanaša na podobo pred njo in obenem napoveduje naslednjo. Če je nedoločljiv prostor, je nedoločljiv tudi čas. Pivk sam ustvarja svetlobo oziroma "ustvari sonce". Tako še bolj potrdi opazovalčevo slutnjo, da avtor prisega na intuitivno zaznavanje bitij, narave in naše bivanjske izkušnje. Opazovalca je zato treba "zadeti" samo z drobci resničnosti in mu prepustiti oblikovanje njene določne podobe.

Herman Pivk ni prvi, čigar dela so v slovenjgraški galeriji postavili ob dela Jožeta Tisnikarja. Galerija, ki hrani Tisnikarjeva izbrana dela, skuša leta 1998 umrlega likovnika predstaviti na prav poseben način.; v dvogovoru z drugimi avtorji, v katerih likovni umetnosti je mogoče prepoznati "značilno poetiko "tisnikarjevske" eksistencialne napetosti". Tisnikarjeva dela so do zdaj že razpravljala z deli Mirsada Begića, Zdenka Huzjana, Valentina Omana in Zorana Mušiča. Kdo bo naslednji?