Hrupofon je svetlobno-zvočni objekt, na katerega je ob spremljavi avtorskih videodel mogoče igrati kot na inštrument. Tako proizvaja kaotično slušno podobo, svetlobna telesa in gibljivi deli pa ustvarjajo dinamično instalacijo, ki, kot je zapisal avtor,
Hrupofon je svetlobno-zvočni objekt, na katerega je ob spremljavi avtorskih videodel mogoče igrati kot na inštrument. Tako proizvaja kaotično slušno podobo, svetlobna telesa in gibljivi deli pa ustvarjajo dinamično instalacijo, ki, kot je zapisal avtor, "zamaje trdnost percepcije". Foto: Galerija Simulaker


V galeriji Simulaker v Novem mestu bodo ob 19.00 odprli zvočno-kiparsko instalacijo Hrupofon Marka Kovačiča. Za avtorja, ki umetniško deluje že tri desetletja, sta značilna poudarjen interdisciplinarni pristop in izrazita večmedijskost, je ob razstavi zapisal kustos Simulakra Matjaž Brulc. Instalacija bo na ogled do 25. februarja.
Po Brulčevih besedah se avtorjeva pozornost usmerja v tehnični in vsebinski pluralizem, hkrati pa se ozira h gledalcu, ki ga Kovačič skuša nagovarjati čim bolj neposredno. Njegova kompleksna dela, ki zlahka prestopajo mejo med umetnostjo in življenjem, se pogosto dotikajo aktualnega trenutka.

Socialistična simbolika namiguje na utopijo

Za Kovačiča je ob tem značilna tudi industrijska ikonografija in socialistična simbolika, njegovo dosedanje delo pa namiguje na zgodovinsko avantgardo in pogosto tudi na utopizme. Predvsem pri Kovačičevih kiparsko-prostorskih stvaritvah je v ospredju reciklaža, ki je tudi ena ključnih značilnosti njegovega Hrupofona.
Marko Kovačič se je leta 1956 rodil v Ljubljani. Diplomiral je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in tam leta 1988 končal še kiparsko specialko. Bil je med člani Gledališča Ane Monro in skupine IRWIN, od leta 2000 pa sodeluje z glasbeno skupino Zlati kastrioti.
Leta 1987 so ga nagradili z zlato ptico in leta 1994 z ljubljansko Župančičevo nagrado. Mednarodno združenje ICAN s sedežem v Amsterdamu je njegovo razstavo Civilizacija plastosov leta 2003 razglasilo za delo meseca, kot samostojni umetnik pa se ukvarja s performansom, skulpturami, instalacijami, videom, filmom in gledališčem.