Do zgodnjih 20. let preteklega stoletja je v Los Angelesu in okolici zacvetela filmska industrija. Čeprav so tedaj velike filmske mojstrovine nastajale po vsem svetu, od Stockholma do Tokia, se dinamika in prodornost produkcije ni mogla kosati s hollywoodsko.

V Kalifornijo so se tako množično priseljevali igralci, režiserji in tehniki, ki so si želeli uspeti v filmskem svetu. Greta Garbo je denimo prišla iz Švedske, Marlene Dietrich iz Nemčije, Hedy Lamarr iz Avstrije, Charlie Chaplin in Cary Grant pa iz Anglije. Slavo svetovnega formata jim je zagotovil prav Hollywood.

Ti svetovno znani obrazi bodo do 9. oktobra na ogled v Vili Manin na razstavi Ikone Hollywooda. Na fotografijah so upodobljeni številni zvezdniki iz zlatega obdobja Hollywooda, vse od legend nemega filma, kot sta Charlie Chaplin in Mary Pickford, zvezdnikov, ki so se odlično znašli ob pojavu govora v filmu, med njimi Marlene Dietrich in Cary Gran, do povojnih igralskih velikanov, kot so Marlon Brando, Sophia Loren in Marcello Mastroianni.

Anonimni fotografi, ki so ustvarjali bleščeče podobe
Njihove glamurozne fotografske podobe razkrivajo še eno, bolj skrito plat hollywoodskega zvezdništva. Zgodovina filma je največkrat predstavljena z vidika igralcev in režiserjev, le malo pozornosti pa je namenjene vsem preostalim, ki so del ozadja filmske produkcije. Razstava Ikone Hollywooda pozornost obrača tudi k fotografom, ki so za kulisami tiho in hitro opravljali svoje delo in z milijoni fotografskih podob, ki so krožile po hollywoodskih studiih in v javnost, pomagali graditi zvezdniški status tistih pred kamero in promovirati filme.

Spomin na izgubljeni svet klasičnega Hollywooda
Pomena tega fotografskega gradiva se je zelo dobro zavedal tudi John Kobal. Filmski navdušenec je svojo kariero začel kot novinar in pisec, ob prezgodnji smrti pri 51 letih leta 1991 pa je veljal za enega največjih poznavalcev filmske zgodovine.

Njegovo knjigo The Art of the Great Hollywood Portrait Photographers (Umetnost velikih hollywoodskih portretistov) številni vrednotijo kot temelj za raziskovanje filmske zgodovine filma. Prav Kobal je zbral vse fotografije, razstavljene v Vili Manin. Te so zdaj last fundacije, ki nosi njegovo ime.