Svetlana Makarovič, Medena pravljica, 2017, gvaš, akril, založba Mladinska knjiga. Foto: Galerija Lek
Svetlana Makarovič, Medena pravljica, 2017, gvaš, akril, založba Mladinska knjiga. Foto: Galerija Lek
Milan Dekleva, Strahožer, 2016, mešana tehnika, založba Morfem
Milan Dekleva, Strahožer, 2016, mešana tehnika, založba Morfem. Foto: Galerija Lek
Milan Dekleva, Knjigožer, 2018, mešana tehnika, založba Morfem.
Milan Dekleva, Knjigožer, 2018, mešana tehnika, založba Morfem. Foto: Galerija Lek

Pri teh se popolnoma prepusti avtorski zasnovi, v kateri prevladujejo čisto slikarska občutenja, ob razstavi piše kustos Iztok Premrov. "Sicer pa pri ilustracijah za knjige ne želi vzpostaviti slogovno ozke in vase zaprte likovne govorice, ampak si raje dopušča ustvarjalno svobodo, ki temelji na različnosti pristopov in spreminjanju izraza, ki ga spodbujajo besedila sama. Zelo pomembna za stik z besedilom ji je njegova lepota in lepota zgodbe same. Meni, da dobro ilustracijo lahko ustvari le, če jo zgodba sama ponese, če ji besedilo ponudi užitek in vso potrebno oporo za izoblikovanje učinkovite likovne zgodbe," še preberemo v razstavni zloženki.

Suzi Bricelj posebej zaposluje vprašanje, kako čim bolj neposredno in doživeto zasnovati likovne pripovedi na podlagi literarne predloge. Okrog tega se namreč vrti vse, kar potrebuje dobra ilustracija, pa najsi je namenjena najmlajšim ali starejšim bralcem. Kot še piše Premrov, jo od nekdaj spremlja profesionalna zavzetost, da svoje likovne naracije zasnuje z zanesljivimi risarskimi in slikarskimi sredstvi in da z njimi izraženim prizorom vdahne vizualno razgibanost. "Zato je ne zanimajo statične in umirjene podobe, temveč dinamični, filmsko zasnovani prizori in pogledi z različnih zornih kotov, ki v končni fazi ponazarjajo razgibano dogajanje na sceni, kjer se pojavljajo glavni junaki." Takšne podobe bralca popeljejo po vzporednem naslikanem narativnem loku.

Njeno ilustratorsko govorico je formiralo spoštovanje do dediščine slovenskih ilustratorjev, pa tudi do dosežkov svetovne likovne dediščine velikih mojstrov. "Bricljeva se z vso gotovostjo zaveda pomena povezanosti med besedo in podobo v knjigi in predvsem pravih stikov med njima, na katerih temelji učinkovitost same zgodbe in njenih osrednjih sporočil. Spoj med dvema avtorjema, piscem in slikarjem, mora biti skladen in medsebojno dopolnjujoč se, kar knjigi gotovo prinese pravo bogastvo na ravni učinkovite sporočilnosti in umetniške dovršenosti," ob razstavi še piše Premrov.

Suzi Bricelj se je rodila leta 1971 v Ljubljani. Najprej je študirala na Oddelku za vizualne komunikacije na likovni akademiji v Bratislavi, leta 1998 pa diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Podiplomski študij je leta 2002 končala na École supérieure des Arts graphiques in École nationale supérieure des Arts Décoratifs v Parizu. Ukvarja se z oblikovanjem vizualnih komunikacij in ilustriranjem slikanic, knjig ter učbenikov. Za svoje delo je prejela več nagrad, med drugim zlato ptico, plaketo Hinka Smrekarja, Levstikovo nagrado, mednarodno priznanje White Ravens selection in nagrado izvirna slovenska slikanica. V Galeriji Lek bodo njena dela na ogled do 3. februarja.