Dela Andyja Warhola (na levi) in Keitha Haringa.
Dela Andyja Warhola (na levi) in Keitha Haringa. "Denar" sicer ni tema Sothebyjeve poletne dražbe, bo pa gotovo njena rdeča nit ... Foto: Reuters
Dela Francisa Bacona so šele v zadnjem desetletju pridobila kulten status. Foto: Reuters
"In če svojega vložka tako ali tako ne boste mogli vrniti, pa imejte vsaj dobro umetnino za na steno - če si jo lahko privoščite." Foto: Reuters

"Veliki zmagovalec" newyorških pomladnih dražb je bilo seveda Picassovo platno Ženske iz Alžira (Različica O), ki je pod okriljem dražbene hiše Christie's podrlo rekord za najdražjo prodano umetnino v zgodovini. Lastnika je zamenjalo za 179,4 milijona dolarjev.

V treh dneh dražbe so pri Christie's postali tudi prva dražbena hiša, ki je prodala za več kot milijardo dolarjev umetnin; če prištejemo še Sothebyjev izkupiček, skupna vsota preseže magično mejo dveh milijard ameriških dolarjev. "Vstopili smo v obdobje, ko imamo resnično opravka s trgom mojstrovin," je ocenila Katharine Arnold, vodja oddelka za povojno in sodobno umetnost pri Christie's. 30. junija bo v Londonu vodila večerno dražbo, na kateri bodo med drugim prodajali dela Francisa Bacona, Yvesa Kleina in Gerharda Richterja. Za vseh 76 kosov, kolikor jih bodo prodajali, pričakujejo nekje od 132 do 187 milijonov dolarjev.

Pri Sothebyju seveda ne nameravajo zaostajati: svojo dražbo, ki se ima zgoditi 1. julija, napovedujejo kot "prodajo najdražje zbirke sodobne umetnosti". Predhodna ocena za skupni dobiček od prodaje njihovih 59 umetnin se giblje med 40 in 56 milijoni dolarjev; med drugim bodo prodajali Študijo za papeža I Francisa Bacona in "dolarske" slike Andyja Warhola.

In ker obe hiši ponujata še "kupe" Chagallov, Picassov, Manetov, Monetov, Gauguinov in celo nekaj (redkih) Klimtov, je zelo verjetno, da bo skupni izkupiček prodaj presegel milijardo dolarjev.

V boljših razmerah so zasebni lastniki pripravljeni prodajati svoje zaklade
Arnoldova je prepričana, da se v zadnjem času take izbrane umetnine na trgu pojavljajo tudi zato, ker se je izkazalo, da lahko dosežejo vrtoglavo visoke cene. "Obstajajo umetnine v določenih zasebnih zbirkah, umetnine, ki jih šele zdaj spravljajo v promet, ki so bile v lasti ene same družine šestdeset in več let." Tak primer so platna angleško-irskega slikarja Francisa Bacona, čigar diptih iz leta 1967, na katerem je upodobil svojega ljubimca Georgea Dyerja in muzo Isabelle Rawsthorne, bo po prvih napovedih prinesel od 8 do 12 milijonov funtov.

"Bacon je umetnik, do katerega je trg v zadnjih desetih letih radikalno spremenil odnos," je ocenil Oliver Barker, Sothebyjev strokovnjak za sodobno umetnost. "Uvrstil se je med nesporne ikone druge polovice 20. stoletja".

Vsega lepega je enkrat konec?
Če se dražbenim hišam v zadnjem času smeje ob obetih boljših časov in rastočih cen, pa analitiki napovedujejo, da bi na trg lahko vplivali tudi taki zunanji dejavniki, kot so grški dolgovi in zviševanje obresti centralnih bank. "Mislim pa, da to še ni balon," miri Jonathan T. D. Neil iz revije ArtReview. "In če svojega vložka tako ali tako ne boste mogli vrniti, pa imejte vsaj dobro umetnino za na steno - če si jo lahko privoščite."