Novopridobljena zbirka je bila osnova za spletno razstavo, s katero se v Gettyju pridružujejo številnim svetovnim projektom, namenjenim opozarjanju na pomen (izgubljene) dediščine Palmire in nujnost njene obnove oziroma ohranitve. "Pogajanja so potekala ravno, ko je IS leta 2015 prvič zavzel območje 5," je po poročanju portala Art Newspaper dejala kuratorka razstave Frances Terpak o začetkih projekta.

To je prva spletna razstava muzeja Getty, z njo pa želijo predstaviti bogato zgodovino tega starodavnega mesta, ki mu je ugodna geografska lega omogočila, da se je svoj čas razvilo v enega pomembnih trgovskih središč sveta. S platformo želijo najširši javnosti približati ohranjeno slikovno gradivo o Palmiri in predstaviti, kakšno je bilo mesto nekoč v svojih najlepših časih.

Digitalni format je Gettyju omogočil nekaj, kar bi bilo na običajni razstavi pravzaprav nemogoče. Najprej, da na istem mestu predstavi objekte, ki jih hranijo v drugih muzejih, pa bi si jih verjetno težko izposodili. Prav tako pa je na ta način lažje predstaviti grafike Louisa Françoisa Cassasa, ki predstavljajo ključna dela razstave. V izvirniku so namreč grafični listi zvezani v zvezek, zaradi česar bi jih bilo težko razstaviti na steni.

Dokumentiranje ohranjenih spomenikov
Umetnik in arhitekt Cassas (1756–1827) je leta 1784 kot del diplomatske odprave na otomanski dvor odpotoval v vzhodno Sredozemlje. Francoski ambasador Marie-Gabriel-Florent-Auguste de Choiseul-Gouffier, avtor pomembnih del o zgodovini klasične grščine, mu je naročil, naj ovekoveči spomenike Egipta, Sirije, Libanona, Cipra, Palestine in Male Azije. V tri leta trajajoči odpravi je Cassas ustvaril na stotine risb. Te so bile temelj za grafike, ki so izšle v njegovi publikaciji Voyage pittoresque de la Syrie, de la Phoénicie, de la Palestine, et de la Basse Egypte (1799-1800). Prvi zvezek publikacije obsega več kot sto grafik s podobami Palmire, kar predstavlja skoraj tretjino vseh ilustracij.

Okoli 75 let po nastanku Casssovih grafik so po Palmiri nekaj podobnega počeli pionirji fotografije, katerih podobe so prav tako vključene v spletno razstavo. Med njimi je bil tudi omenjeni Louis Vignes (1831–1896), čigar fotografije so pred dvema dopolnile zbirko muzeja.

Morda edina pomoč pri restavriranju spomenikov
Kot je na nedavnem forumu o Siriji dejal profesor in nekdanji avstralski veleposlanik v Siriji Ross Burns, bo izjemna natančnost Cassasovih grafik v veliko pomoč restavratorjem, ko se bodo imeli priložnost lotiti poškodovanih spomenikov. "Pravzaprav so Cassaosove podobe morda edini ohranjeni spomini bogatih vzorcev in ornamentike," je dejal, pri tem pa mislil na Elabelov stolp, ki so ga pripadniki IS-ja uničili leta 2015.

Naslednji korak je prevod spletne razstave v arabščino, pravijo pri Gettyju, saj si želijo k ogledu privabiti mnogo širše občinstvo, kot bi ga lahko v svojih prostorih v Los Angelesu.