Utrinek z moskovske postavitve inštalacije Troika. Foto: Aksioma
Utrinek z moskovske postavitve inštalacije Troika. Foto: Aksioma
Janez janša (Emil Hrvatin)
Umetniki odločno zavračajo trditve, da bi katero koli delo, vključno s filmom Jaz sem Janez Janša, naredili z namenom žalitve katerega koli posameznika ali političnih nasprotnikov. Foto: Borut Peterlin

V Londonu se Janše predstavljajo z delom Troika, ki je bilo prvič na ogled junija letos v moskovskem muzeju sodobne umetnosti na razstavi Mocumentary: Reality Is Not Enough. Razstava Dear Art, ki bo na ogled do 8. decembra, je nastala po zamisli zagrebškega kolektiva mednarodno uveljavljenih kustosinj WHW in je bila prvotno postavljena lani jeseni v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova.

Razstava se z deli, ki namenoma brišejo odnos med angažiranostjo, samonanašalnostjo in estetiko, loteva vprašanj avtonomije umetnika in nujnosti umetnosti.

Na Reki se bodo umetniki med 13. novembrom in 4. decembrom v Malem salonu Muzeja moderne in sodobne umetnosti predstavili s samostojno razstavo v okviru projekta Antologije tihotapljenja. Razstava umetniškega tria Janš, ki jo kurirata Ksenija Orelj in Sabina Salamon, bo ponudila vpogled v "primer Janša" od leta 2007 pa do danes, pri čemer bo prepletla tako osebne dokumente kot skupna umetniška dela in odzive v medijih.

Na Dunaju pa bodo umetniki svoja dela med 22. novembrom in 12. januarjem na ogled postavili v okviru razstave Ich bin eine andere Welt na Akademiji za likovno umetnost.

Trio Janš bo na njej sodeloval s čisto svežim delom I Love Germany. Razstava se bo dotikala vprašanj, ki jih sproža pomembna paradigmatska sprememba subjektivnosti in sodobnega avtorstva v 60. in 70. letih minulega stoletja, ko so umetniki začeli izpodbijati tradicionalno predstavo o ustvarjalnem avtorskem subjektu in institucionalne okvire umetniške produkcije.