Skozi stoletja so lutkarski mojstri na Japonskem svojo umetnost razvijali v skladu z izročili. Foto: Slovenski etnografski muzej
Skozi stoletja so lutkarski mojstri na Japonskem svojo umetnost razvijali v skladu z izročili. Foto: Slovenski etnografski muzej
Japonske lutke
V grobnicah iz obdobja Kofun (250–550) so bile zakopane glinene figure ljudi in živali, imenovane haniva, ki so po vsej verjetnosti imele pogrebno vlogo. Foto: Slovenski etnografski muzej
Japonske lutke
Njihov namen ni bil samo gledališki, pogosto je bil tudi verski. Foto: Slovenski etnografski muzej

Na pobudo in v sodelovanju z veleposlaništvom Japonske je Slovenski etnografski muzej odprl potujočo razstavo Japonske fundacije Japonske lutke. Razstavo, ki sodi v programski opus, namenjen razkrivanju in približevanju tradicionalnih kultur sveta, sta odprla slavnostna govornika Damjan Prelovšek, generalni direktor Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo RS, in Cunešige Ijama, japonski veleposlanik v Sloveniji.

Od tradicije do sodobnosti
Razstava predstavlja 70 najbolj značilnih japonskih lutk, od tradicionalnih z izvorno pomensko funkcijo v še danes živih šegah do sodobnih lutk, ki izražajo svobodno interpretativno domišljijo posameznih umetnikov. Na Japonskem so lutke že od nekdaj del vsakdanjega življenja ter kulture in so odraz navdiha njihovih ustvarjalcev, vsebujejo pa različne regionalne lastnosti. Vsaka lutka ima določen pomen in namen, ki jo povezuje z življenjem, skozi stoletja pa so se njihove značilnosti neprestano razvijale.

Svoje mesto so imele lutke, po japonsko imenovane ningjo, kar pomeni človeška figura, v različnih obredih, predvsem v verskih. Tradicionalna naklonjenost lutkam je prispevala k mnenju, da niso zgolj igrače za otroke, temveč da gre za umetniška dela, ki jih je treba ceniti in razstavljati. Razstava bo poleg lutk, ki so del japonskega vsakdanjika, prikazala tudi lutke iz prizorov tradicionalnih japonskih gledališč noh, kabuki in bunraku.

Bogata zbirka
Slovenski etnografski muzej želi prek razumevanja kulturne raznolikosti pospešiti zavedanje o pomenu univerzalne kulturne dediščine. S tem namenom je nastala tudi tokratna razstava, ki pa ni edina s tematiko dežele vzhajajočega sonca. Leta 2000 sta v Slovenskem etnografskem muzeju gostovali dve razstavi; Zmaji in vrtavke ter odmevna razstava Svilena mavrica – od sviloprejke do dragocenega kimona in o kumihimu in kusakizomu, japonskih tehnikah pletenja vrvic in barvanja svile. Poleg tega pa muzej hrani tudi zbirko japonske umetnosti, odkupljeno od zbiralca Frančka Kosa, ki je bila predstavljena leta 2002, s prirejanjem raznih dogodkov pa obiskovalcem približujejo tradicionalne japonske umetnosti in tehnike (npr. origami, kumihimo itd.).