Obtožbe kulturnega prilaščanja po navadi s sabo nosijo težke implikacije rasizma in imperialistične drže. Foto: EPA
Obtožbe kulturnega prilaščanja po navadi s sabo nosijo težke implikacije rasizma in imperialistične drže. Foto: EPA
Damien Hirst
Nigerijski umetnik Victor Ehikhamenor je na svojem Instagramu objavil fotografijo razglednice Hirstove razstave, na kateri po njegovih besedah ni nobene omembe glav iz Ifeja. "Spet je lovec v odsotnosti leva napihnil svojo zgodbo," je pripisal. Foto: Instagram
Damien Hirst
Ehikhamenor je prepričan, da ima Hirstovo delo močan imperialistični pridih - njegovo prilaščanje podob je odmev čisto dobesednih kraj, ki so jih v Nigeriji izvajali britanski kolonialisti. Foto: EPA
Damien Hirst
Zanimivo je, da Damien Hirst doslej še nikoli ni bil obtožen kulturnega prilaščanja: njegova slavna skulptura For the Love of God, z diamanti okrašena lobanja, je očitno navdih črpala iz mehiške tradicije oziroma iz podob, s katerimi v Mehiki praznujejo dan mrtvih. Foto: Reuters

Hirst je razstavo Zakladi iz razbitin ladje Neverjetno (Treasures from the Wreck of the Unbelievable), ki je na dveh beneških razstaviščih na ogled še do oktobra, do zadnjega pripravljal v največji skrivnostnosti.

Razstavljena dela, gre predvsem za skulpture različnih materialov in velikosti, je Hirst povezal z zgodbo o pred dvema tisočletjema potopljeni ladji v Indijskem oceanu, ki je prevažala številne neprecenljive umetnine. Te so v nedavni preteklosti potegnili iz vode in so zdaj na ogled javnosti. Umetnik se postavlja v nekakšno vlogo rešitelja najdenih umetnin, med katerimi so nekatere še vedno navidezno poškodovane in prekrite s koralami, druge pa očiščene in restavrirane.


Zakladi s fiktivne razvaline
Najrazličnejše skulpture in instalacije spominjajo na bronasto grško plastiko ali egipčanske sfinge, ki so včasih okrašene s Hirstovim prepoznavnim dodatkom - dragulji. Klasični slog starodavne umetnosti občasno "zmoti" kak detajl sodobnega sveta: posamezni fosili, denimo, spominjajo na Disneyjeve like, egipčanska boginja pa se zdi neverjetno podobna manekenki Kate Moss.

Potvarjanje zgodovine brez potrebnega konteksta?
In tu se vse skupaj zaplete. Med eksponati je tudi zlat doprsni kip, ki je narejen tako, da je kar najbolj zvest posnetek nigerijske umetnosti iz okolice kraja Ife. "Na tisoče obiskovalcev, ki bodo to delo prvič videlo, ne bo pomislilo na Ife, na Nigerijo," je na svojem profilu na Instagramu najbrž upravičeno izpostavil nigerijski umetnik Victor Ehikhamenor. "Njihovi otroci bodo odraščali v veri, da je to delo Damiena Hirsta. Narativa se bo postopoma preoblikovala in neki mlad nigerijski umetnik bo nekega dne od dolgonosega kritika slišal: Tvoje delo me spominja na Zlato glavo Damiena Hirsta."

Čas je, da se zasluge pripišejo pravemu viru, je v izjavi za CNN podčrtal Ehikhamenor, ki razstavlja na beneškem bienalu. Letošnji bienale je za Nigerijo pravzaprav prelomen: država se prvič predstavlja s samostojnim paviljonom. Poleg Ehikhamenorja v njem razstavljata še Peju Alatise in Qudus Onikeku.

Ehikhamenor je prepričan, da ima Hirstovo delo močan imperialistični pridih - njegovo prilaščanje podob je odmev čisto dobesednih kraj, ki so jih v Nigeriji izvajali britanski kolonialisti. "To je na meji ropa pri belem dnevu," je izjavil za The Huffington Post. "Treba se je zavedati preteklega odnosa med Nigerijo in Britanijo: na kaznovalni odpravi v Benin leta 1897 so iz dežele odvlekli nekaj naših najboljših del."

"Poklon pomembnim stvaritvam preteklosti"
Na očitke se je že odzval Hirstov predstavnik za stike z javnostjo: "Zakladi so zbirka del, na katere so vplivale kulture z vsega sveta ter zgodbe s cele celine in iz vseh obdobij zgodovine - številna so poklon originalnim in pomembnim stvaritvam preteklosti."

"Omembo na glave iz Ifeja boste našli v besedilu ob eksponatu in v knjižici, ki spremlja razstavo; oboje je integralen del umetnine."

Umetnikov navdih za postavitev v njegovem imenu pojasnjuje kuratorka Elena Geuna: "Eden od navdihov je bil zbirka British Museuma v Londonu, kjer so glave iz Ifeja tudi razstavljene. Ena od njih je predstavljena tudi v slavni knjigi Zgodovina sveta v stotih predmetih, ki jo je napisal nekdanji direktor muzeja Neil MacGregor."

Da so podobnosti med nigerijsko tradicionalno umetnostjo in Hirstovo Zlato glavo neizpodbitne, ugotavlja tudi Londonska šola za orientalske in afriške študije. "Hirst zrcali delo ifejevskih obrtnikov iz 14. in 15. stoletja. Oblika Hirstove glave, vključno z značilnimi vrezninami, je jasna kopija primerkov, ki so bili v tridesetih letih 20. stoletja izkopani v templju na najdišču Wunmonije."

Vsa ta pojasnila sicer niso ublažila jeze številnih uporabnikov Twitterja, ki objavljajo slike nigerijskih umetnin s pripisi, da pač ne gre za Hirstove kipe.